Začeli s Cerarjem, končali z Janšo

Zadnja seja DZ: V znamenju finančnih težav države, občin in bank.

Objavljeno
13. december 2014 21.15
Matej Tonin 02.decembra 2014
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

S poslanskimi vprašanji premieru Miru Cerarju se bo v ponedeljek začelo zadnje letošnje redno zasedanje državnega zbora, ki bo zadnji dan poskušal ustanoviti komisijo za nadzor obveščevalnih služb, ki bi jo moral že ob konstituiranju.

Ustanovitev nadzorne komisije, v kateri mora imeti večino opozicija in jo tudi vodijo opozicijski poslanci, je ob konstituiranju zbora ustavila Stranka Mira Cerarja, ki se ni strinjala, da bi SDS kot član zastopal Janez Janša. Na predlog vodje poslanske skupine SMC Simone Kustec Lipicer so ustanovitev komisije poleti najprej preložili, pozneje pa v zboru večkrat zavrnili, s čimer so skušali doseči, da bi SDS namesto Janše predlagala koga drugega.

A je Jože Tanko (SDS) ves čas vztrajal, da za umik Janše ni nobene možnosti, in ga znova in znova predlagal. Tudi v času, ko je večina Janši že »ugasnila« mandat. Sedež v državnem zboru je ustavno sodišče Janši vrnilo, ko je začelo presojati pravilnost odločitve parlamentarne večine. Ta teden je ustavno sodišče začelo presojati še ustavnost ravnanja rednega sodstva v sodnem postopku proti Janši, predsednik največje opozicijske stranke pa je, dokler ne presodijo, že odšel iz zapora. O tem, ali bi le ustanovili komisijo za nadzor obveščevalcev, ki bi jo vodil Branko Grims (SDS), podpredsednik bi bil Matej Tonin (NSi), član pa tudi Janez Janša, nameravajo poslanci glasovati v petek.

Vsebino odločanja čez teden bosta že v pondeljek napovedali dve vprašanji premieru Miru Cerarju. Matej Tonin ga bo vprašal, ali namerava v prihodnjih letih državni proračun uravnotežiti z varčevanjem ali novimi davki. O kar dveh predlogih zakonov o fiskalnem pravilu, prvega je pripravila SDS, drugega vložila vlada, nameravajo poslanci govoriti v četrtek. Že v torek pa bodo odločali o spremembah, ki bodo veljale že prihodnje leto: o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju, dopolnjevanju zakona o uravnoteženju javnih financ, ki ga je vlada predlagala, da bi država pridobila približno 50 milijonov evrov na leto več z dajatvami od študentskega in dijaškega dela, popravljali bodo zakon o izvrševanju proračuna. Finančno vsaj omembe vreden zakon bo pred poslanci tudi v sredo, ko bodo razpravljali, ali bi takoj ustanovili kakšnih 200 milijonov evrov težak sklad za reševanje bank pri Banki Slovenije, v katerega bi morale svoj del prispevati vse banke, da stalne sanacije ne bi kar naprej praznile že tako neuravnoteženega državnega proračuna. Vsota se skoraj ujema z denarjem, ki ga je v zadnjih dneh za pomoč Banki Celje že namenila vlada, ki čaka še soglasje evropskih regulatorjev. A to ni zadnja bančna ustanova v dolgi vrsti.

Da so težave širše, bo premiera jutri spomnil Franc Trček (ZL) z vprašanjem, koliko bo vlada pomagala zapostavljenim regijam in kaj bi s proračunskimi težavami, o katerih poročajo iz občin, denimo iz Maribora, Litije in Laškega.