Na vrhovnem sodišču ne vidijo razlogov za odstop Masleše

Ljubljana - Ustavno sodišče je z odločitvijo v primeru Patria pod vprašaj postavilo možnost sistemskega zagotavljanja neodvisnosti in nepristranskosti sodstva v vseh drugih postopkih, meni Gregor Strojin z vrhovnega sodišča. Razlogov za odstop predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše ali drugih sodnikov zato na vrhovnem sodišču ne vidijo.

Ustavni sodniki, ki so s četrtkovo odločbo razveljavili obsodbe v zadevi Patria, so med drugim tudi ugotovili, da je bila predsedniku SDS Janezu Janši kršena pravica do nepristranskega sojenja. Pri sojenju na vrhovnem sodišču je namreč sodeloval tudi Masleša, ki je v javnem govoru kritiziral tudi ravnanje pritožnika. Tudi zato so v SDS so že izrazili pričakovanje po odstopu vseh, ki so sodelovali v tem sodno-tožilskem procesu.

Kot je v zvezi z videzom nepristranskosti dejal Strojin, ima videz res določen pomen, vendar ta ni odločilen sam po sebi. Osredotočiti se je treba na realnost situacije; videz je treba preučiti z vidika objektivne stvarnosti, ki ga obkroža, je v izjavi za medije povedal poudaril tiskovni predstavnik vrhovnega sodišča Strojin.

Kot je še ocenil, se zdi, da »je ustavno sodišče zanemarilo okoliščine konkretnega primera ter izhajalo zgolj iz povzemanja stališč strank v postopku, namesto da bi določilo meje objektivnega standarda videza nepristranskosti«.

Zadeva Patria dodeljena sodnici Tanji Lombar Jenko

Zadeva Patria je bila po odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo obsodilne sodbe in primer vrnilo na prvo stopnjo, danes v reševanje dodeljena sodnici Tanji Lombar Jenko.

Sodnica bo sprejela tudi odločitev glede zastaralnega roka, saj je odločitev o tem, katere zakonske določbe imajo prednost pri tej presoji, del sojenja. Kazenski zakonik ima namreč od novembra 2008 posebno določbo, po kateri je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe zastaralni rok dve leti od te razveljavitve, je povedala Pavlič Pivkova.

Sodnica bo tako morala presoditi, ali naj v tej zadevi obveljajo določbe prejšnjega zakonika, v skladu s katerimi bi kaznivo dejanje absolutno zastaralo avgusta letos, ali pa bi z vidika za obdolžene milejše obravnave veljalo upoštevati novejši kazenski zakonik. »Ni dvoma, da je treba uporabiti milejšo določbo. Zdaj pa se postavlja vprašanje, katera od teh dveh določb je milejša,« je dejala predsednica sodišča.

Kot je opozorila Pavlič Pivkova, pa se mora sodnica najprej seznaniti s spisom, ki obsega skoraj 22.000 strani, preden bo lahko razpisala datum začetka sojenja. Sodnici bo omogočeno, da bo zadevo obravnavala absolutno prednostno, obenem pa bo v največji možni meri razbremenjena reševanja drugih zadev. V tem trenutku tako ni mogoče napovedati, kdaj se bo sojenje začelo in koliko časa bo trajalo.

Pavlič Pivkova je ob tem še opozorila, da je tudi ustavno sodišče v tem primeru nesporno ugotovilo obstoj znakov kaznivih dejanj, vendar pa je v odločbah izpostavilo, da jih redna sodišča niso dovolj natančno opredelila. S tega vidika pa se po besedah Pavlič Pivkove poraja skrb, s kakšni sredstvi bo država v prihodnje lahko razkrivala in učinkovito preganjala korupcijska kazniva dejanja.

Kot predsednica sodišča Pavlič Pivkova sicer ni želela komentirati kakovosti obtožnega akta. Je pa potrdila, da lahko tožilstvo do konca glavne obravnave obtožni akt še spreminja.

Prav tako ne vidi razloga za morebiten odstop sodnice Barbare Klajnšek. »Saj sta dve redni sodišči potrdili njeno odločbo,« je poudarila. Odločitev ustavnega sodišča po njenih besedah ne more biti razlog za dvom o delu sodnice. »To je stvar uporabe prava,« je dejala.

Poudarila je še, da stoji za delom vseh sodnikov ljubljanskega okrajnega sodišča, in to v vseh zadevah - tako v potrjenih kot v razveljavljenih ali spremenjenih. »To je del sojenja. Tudi razveljavljena sodba ni zaušnica sodniku. Zato je takšen sistem, zato imamo tri stopnje,« je še povedala Pavlič Pivkova.