Zadnji predlog Zaaba je Jankovićev predlog

Ljubljana – Sprememba zakona o javnih skladih, ki bi Ljubljani omogočila stomilijonsko zadolževanje za nakup neprofitnih stanovanj, stanovanjskim skladom pa zagotovila prednostno pravico nakupov pri slabi banki, je zadnji večji projekt Zaaba, ker je poslanska skupina razpadla in je ne bo več.

Obsežno državno posredovanje na trgu stanovanj je sicer že star projekt iz časov Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, ki ga je Zaab prepisal in pred poletnimi počitnicami spet predlagal. Stanovanjskim skladom po državi bi omogočil obsežne nakupe stanovanj na trgu z dodatnim zadolževanjem. V Ljubljani, če preračunamo podatke vlade o sedanji zadolženosti, bi lahko pokupili za vsaj sto milijonov stanovanj. Da bo bolj jasno: tisoč stanovanj po sto tisoč evrov. Še več pa, če bi jih od slabe banke, kjer bi imeli predkupno pravico, kupovali ceneje ali če bi dobili zelo ugodna dolgoročna posojila državnih ali zasebnih bank.

Predlog je konec maja letos prvi podpisal Jani Möderndorfer, poleg njega pa še trije poslanci Zaaba, kar je bil takrat tudi še Peter Vilfan. Večina poslancev v odboru za finance je prejšnji teden te zamisli že zavrnila in zboru predlagala, naj jih pošlje v smeti. Proti obsežnim dodatnim zadolževanjem občinskih stanovanjskih skladov in predkupni pravici za stanovanja na slabi banki sta bili vlada in največja stranka (SMC). Vlada je celo opozorila, da v Zaabu ponujajo rešitve predvsem za ljubljanski stanovanjski sklad, kar ni sistemski pristop.

Preobrat po junijski odločitvi

Najprej je kazalo, da se bi se lahko razpletlo celo drugače. V kolegiju predsednika državnega zbora so vodje poslanskih skupin junija izglasovali odločanje po skrajšanem postopku, češ da gre za manj zahtevno spremembo. Opozicijska SDS je zahtevala glasovanje celotnega zbora o tej naglici, ker se ni strinjala, da so stomilijonske dodatne zadolžitve manj pomembne. A z opozorili, denimo o tem, kako se je zadolževanje končalo v Stožicah, jim ni uspelo prepričati 52 poslancev, ki so junija tudi v zboru potrdili hitro odločanje.

Möderndorfer je s proceduro sicer le obudil predlog poslank Pozitivne Slovenije Alenke Pavlič in Saše Kos z začetka leta 2013, ki pa ni vseboval predkupne pravice za stanovanja, ki so bila prenesena v upravljanje slabi banki.

Predlog je in ga več ni

Slabe banke takrat niti še ni bilo. Državi je, ko sta predlog vložili, vladal še Janez Janša. A takoj po tem je vlado prevzela Alenka Bratušek. Jani Möderndorfer, ki je pred dvema letoma vodil poslanski klub največje stranke PS, je septembra tistega leta dosegel, da je kolegij izglasoval odločanje zbora po skrajšanem postopku o predlogu dveh poslank, da bi namesto za deset odstotkov kapitala ali letnih prihodkov, kot velja od leta 2009, javnim stanovanjskim skladom država dovolila zadolžitev za 50 ali celo 70 odstotkov kapitala, če bi jim uspelo pridobiti dolgoročna posojila po zelo nizkih obrestnih merah.

Večine vodij poslanski skupin takrat niso prepričali protesti Jožeta Tanka (SDS), da o zadolževanjih ne bi smeli odločati na hitro in da so utopične zamisli, kako bodo ta dodatna posojila in obresti zanje poravnane iz neprofitnih najemnin. A odbori in zbor pred dvema letoma o zamislih poslank ni razpravljal in glasoval. Predlagateljici sta predlog zakona presenetljivo umaknili, Pozitivna Slovenija pa je čez pol leta razpadla.