»Na tem koncu Slovenije smo pozabljeni od boga in države«

Črpanje evropskih sredstev: Z njimi naj bi zmanjševali, ne pa povečevali razlik.

Objavljeno
22. junij 2016 22.35
kotnik/most
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik
Ravne na Koroškem – Tretje leto po vstopu v novo evropsko finančno perspektivo in le nekaj dni po zaključenih usklajevalnih sestankih med predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in regijami še vedno ni jasno, za katere razvojne projekte v regijah lahko pričakujejo evropska sredstva. Na območju vzhodne kohezijske regije – njen svet se sestaja danes v Slovenski Bistrici – je na razpolago 1,5 milijarde evrov, potreb pa je veliko več.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so pojasnili, da je v fazi, ko se dogovori za razvoj regij še pripravljajo, težko oceniti, koliko projektov bo z evropskimi sredstvi podprto in v kakšni višini. »Predvidevamo, da se bodo dogovori podpisovali tudi za manj projektov, dogovor pa se bo lahko pozneje z nadaljevanjem teritorialnega dialoga tudi dopolnjeval,« so sporočili z MGRT in opozorili, da ministrstva za regijske projekte nimajo vnaprej določene višine sredstev. »Kako intenzivno bodo posamezna ministrstva lahko sofinancirala regijske projekte, bo odvisno od usklajevanj med ministrstvi in regijami, od kakovosti regijskih projektov in od tega, koliko bodo regijski projekti lahko prispevali k uresničevanju ciljev resornih politik posameznih ministrstev,« so pojasnili na MGRT.

Koroški župani ogorčeni

»Država naj pove, ali sploh potrebuje občine in regije,« je ogorčen predsednik sveta koroške regije, prevaljski župan Matic Tasič, ki ugotavlja, da se razvojni razlike med osrednjo slovensko regijo in drugimi v državi le povečuje in ne zmanjšuje. »Evropska kohezijska sredstva so namenjena prav zmanjševanju razlik,« je opozoril Tasič. Koroški župani so ogorčeni, da bo država s 300 milijoni evrov podprla razvoj Mestne občine Ljubljana, na preostale pa pozabila. »Protestiram proti takšni delitvi denarja,« je rekel župan Vuzenice Franjo Golob.

»Vedno znova ugotavljamo, da smo na tem koncu Slovenije pozabljeni od boga in države, a ne smemo obupati, temveč združiti moči,« je rekla Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem. Korošci bodo zato danes na sestanek sveta vhodne kohezijske regije prišli s predlogom za spremembo vrednotenja operativnega programa, ki bi jim omogočil dokončanje nekaterih okoljskih projektov.

Mirko Vošner, župan Mute, pojasnjuje: »Občine brez evropskih in državnih sredstev ne bomo mogle končati sekundarnih kanalizacijskih vodov, čeprav imamo iz pretekle finančne perspektive zgrajene čistilne naprave, ki ne dosegajo ustrezne stopnje izkoriščenosti.«

Proti neenakomernemu razvoju

Predsedujoči svetu vzhodne kohezijske regije, župan Slovenske Bistrice, Ivan Žagar, pravi, da je nezadovoljstvo, ker sredstev za regionalni razvoj ni, veliko tudi v Podravju, Pomurju in drugod na območju vzhodne kohezijske regije. »Država vodi napačno politiko. Slovenijo bi morala razvijati enakomerno,« ugotavlja Žagar, ki na državni ravni pogreša razvojni dokument, ki bi bil sestavljen iz razvojnih potreb regij: »Na tej podlagi bi se morala država pogajati z Brusljem. To bi bil pravi vrstni red. Nekatere regije v zahodnoevropskih državah so bile v pogajanjih z evropsko komisijo pri tem uspešnejše. Mislim, da je vsakomur jasno, da je podlaga vsakega razvoja urejena osnovna infrastruktura.«