Tiskane izdaje
Novopečena poslanska sestava državnega zbora je upala, da bo dilemo, ali lahko zapornik in prvak SDS Janez Janša opravlja poslansko funkcijo ali ne, rešila zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora, vendar se to ni zgodilo.
Pravna služba je temu vprašanju, kot je povedal njen vodja Božo Strle, posvetila veliko pozornosti še pred volitvami, ker se je že takrat nakazovalo, da bi se lahko tako zapletlo. Na koncu so ugotovili, da bi lahko bil na podlagi veljavne zakonodaje o poslancih in volitvah odvzem mandata že obsojenemu poslancu sporen. ZPS meni, da prenehanje mandata zaradi pravnomočne sodbe velja le za poslance, ki ob izreku obsodbe že opravljajo poslansko funkcijo, in ne za tiste, ki so funkcijo pridobili po izreku obsodbe. ZPS je tako ugotovila, da bi lahko bil odvzem poslanskega mandata Janši ustavno pravno sporen.
Pred začetkom seje mandatno-volilne komisije (MVK) so se na neformalnem usklajevalnem srečanju sešli predstavniki nekaterih poslanskih skupin (SMC, SD, Desusa in Zaab), kjer so sprejeli dogovor, da se poskuša za rešitev dileme angažirati skupino pravnih strokovnjakov, ki bi jo sestavili na podlagi predlogov vseh poslanskih skupin, to pa so kasneje na seji tudi realizirali.
Spreminjanje zakonodaje
Sam predsedujoči MVK Mitja Horvat (doktor znanosti s področja prava) je ugotavljal, da 9. člena zakona o poslancih ni mogoče interpretirati tako, da se nanaša le na tiste poslance, ki so pravnomočno obsojeni med opravljanjem funkcije. Zato se je v dvomu, ki ga je izpostavila ZPS, zavzel, da se v razčiščevanju pravnih dilem angažira posebno skupino vrhunskih pravnih strokovnjakov. Zavzel se je tudi, da se ZPS temu problemu dodatno posveti, ker po njegovem mnenju ni odgovorilo na vsa vprašanja. »Gre za vprašanje, ali je pravilno stališče, da se uporablja aktivna in pasivna volilna pravica brez upoštevanja zakona o poslancih in ali je z zakonom o poslancih vendarle urejeno vprašanje, ki do zdaj ni bilo odprto, ampak se je govorilo o aktivni in pasivni volilni pravici,« je pojasnil.
Čeprav danes še ni bilo odločitve, je iz razprave mogoče sklepati, da bo velika večina poslanskih skupin v kratkem začela tudi postopek spreminjanja zakonodajne ureditve, da bi zapolnili domnevno pravno luknjo, s katero bi v prihodnje preprečili zaplet, v katerem se je znašla Slovenija, da lahko zapornik in obsojen politik zaradi korupcije kandidira na volitvah in je izvoljen v najvišji zakonodajni organ parlamentarne demokracije. Za to možnost so se zavzeli v SMC, SD, Desusu in Zaab, pridružili pa bi se jim lahko tudi v NSi in ZL.
Prevzeti odgovornost
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na podlagi razprave ugotavljal, da če bi bila Slovenija normalna država, se s to temo ne bi ukvarjali. Po njegovem je treba, glede na različna mnenja pravnikov, dejansko razčistiti, kaj je z mandatom Janše, ker ne želi, da bi mu na koncu ustavno sodišče dodelilo mandat. »Podpiram rešitev, da se seja prekine in se poišče rešitve. Bo pa ljudem treba razložiti, da ima Janša poslanski mandat zato, ker imamo takšne zakone. Vendar moramo storiti vse, da se njegov primer ne ponovi.«
Na drugi strani je v imenu Združene levice (ZL) Matjaž Hanžek ugotavljal, da drugačna odločitev, kot odvzeti mandat pravnomočno obsojenemu poslancu, ni mogoča. »Poslanci morajo prevzeti politično odgovornost,« je dejal, a mu s tem predlogom ni uspelo. »Glasoval sem za sklep, da se danes izrečemo o končanju mandata. Kadar nekaj hočeš zavlačevati, potem ustanoviš komisijo, začneš popravljati zakone in tako naprej,« meni Hanžek.
Čeprav poslanci SDS na MVK niso imeli glasovalne pravice, so v razpravi ognjevito branili mandat Janeza Janše z argumenti, da gre za političnega zapornika, da mu kršijo človekove pravice, akt morebitnega odvzema mandata pa ocenili kot maščevanje Janši. Če bi mu odvzeli mandat, so trdili, bi kršili aktivno in pasivno volilno pravico, to pa je po njihovem nedopustno. V SDS so prepričani, da bi ustavno sodišče vrnilo mandat Janši, če bi mu ga parlamentarna večina odvzela. Janša pa je prek tviterja iz zapora sporočil, da se toliko ukvarjajo z njegovim mandatom zato, »da imajo strici medijski mir pri sestavljanju koaicije in strganju ostankov iz javnih vreč.«
Kako (ne)odvzem utemeljujejo pravniki, preberite v prispevku: Janšev mandat: pravo se kreše, a čas je tudi za etični premislek.
