Tiskane izdaje
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je z devetimi glasovi za in nobenim proti potrdil predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, enega od ukrepov proti sivi ekonomiji.
Med poslanci je bilo najbolj vroče zaradi predvidenega sistema vrednotnice za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, ki mu nasprotujejo v opoziciji in DL.
Med novostmi zakona sta prenos nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno na carinsko službo ter uvedba sistema vrednotnice za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, kot je občasna pomoč v gospodinjstvu. Po predlogu se bo tako delo, ki ga lahko opravlja le fizična oseba za drugo fizično osebo, opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje. Socialni prispevki bodo plačani po vavčerskem sistemu oz. sistemu vrednotnice. Naročnik bo izvajalcu storitev z nakupom vrednotnice sedem evrov plačal za pokojninsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje.
Predlog za približno 25 odstotkov zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno, najvišjo globo bodo plačali t. i. šušmarji.
Strošek na naročniku
Zakonodajno-pravna služba DZ je izpostavila več pomislekov, osrednji pa je vezan na predviden sistem vrednotnic. Pavšalno določena višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje namreč predstavlja odstop od ureditve v zakonih, ki urejajo ta zavarovanja.
S tem se je strinjal tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. V ZSSS menijo, da pavšalno plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje za osebno dopolnilno delo odstopa tudi od načela vsako delo šteje, katerega cilj da je enakomernejša obremenitev zavezancev za plačilo tega prispevka, da sta dva evra glede na višino prispevka, ki jo plačujejo primerljive skupine zavarovancev na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nesorazmerna ter da je pavšal določen arbitrarno.
Predlagani zakon, predvsem predvideni sistem vrednotnic, je vznejevoljil tudi nekatere poslance.
Andrej Vizjak (SDS) je izpostavil, da bi bilo osebno dopolnilno delo na predlagan način oteženo in dražje, zato večjega registriranja ne bo prineslo. Da ta dela večinoma potekajo na domu, zato inšpekcijski nadzor nad njimi ni mogoč.
Iva Dimic (NSi) je menila, da bi bilo smiselno znižati stroške dela in vzpostaviti stabilen informacijski sistem Davčne uprave RS, verjame.
Marko Pavlišič (DL) je ponovil pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ in ZZZS glede predlaganih vrednotnic. Ob tem je bil kritičen tudi, ker bi z njimi administrativno breme (nakup vrednotnic) padlo na naročnika storitev, in ne izvajalca. Skladno s tem je pozval k ponovnemu premisleku o tej rešitvi.
Nja nja nja ...
»Nja nja nja nja,« je pomisleke poslanskih kolegov pospremil Matevž Frangež (SD).»Vedno najdemo milijon razlogov, da zablokiramo vsak poskus spremembe na bolje,« je ocenil. Predlagani vavčerji bi po njegovo omogočili enostavno zakonito delo. Danes takega dela zaradi obstoječega sistema ne najde na desettisoče ljudi, je posvaril. Andreja Černak Meglič (SD) je izpostavila, da sisteme vrednotnic že poznajo skandinavske države, Belgija in Hrvaška ter da beležijo pozitivne rezultate.
Jana Jenko (DeSUS) pa se je vprašala, ali nasprotniki predloga zakona sploh podpirajo boj zoper delo na črno ali jim odgovarja stanje, kot je, ko lahko »vsak malo muti po svoje.« Kot je dodala, bo mogoče zakon v delu, ki ureja vrednotnice, če bo treba, v prihodnosti izboljšati.
SDS je sicer predlagala dopolnilo, po katerem bi se ohranilo dosedanji sistem osebnega dopolnilnega dela, a ga poslanci niso sprejeli. So pa poslanci sprejeli vrsto drugih dopolnil k predlogu zakona.
Socialni partnerji in državni svetniki podprli predlog
V državnem svetu so predlog zakona podprli. Kot je danes pojasnil državni svetnik Tomaž Horvat, ne nasprotujejo niti sistemu vrednotnic, želijo pa si, da bi ministrstvo za delo o teh spremembah s ciljem, da bodo uspešno zaživele, čim bolj celovito informiralo javnost.
Socialni partnerji na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) pred časom predlogu zakona niso nasprotovali, niso pa se strinjali z vsemi rešitvami.
Dušan Bavec iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je danes povedal, da so si delodajalci želeli tudi omejitve medsosedske pomoči in dela v lastni režiji, za čimer naj bi se pogosto skrivalo šušmarstvo. Pri teh delih lahko pride tudi do poškodb, mesec dni pa je plačnik nadomestila za bolniško odsotnost delodajalec, je spomnil.
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so medtem prepričani, da bi moralo biti izjem od dela in zaposlovanja na črno še več. Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je danes med njimi omenil tradicionalno delo na kmetijah, kot so ročna košnja in koline.
Iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa so že v sredo pozvali k potrditvi predloga. Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je poudaril, da »dosledna uveljavitev načela vsako delo šteje pripomore k zmanjševanju segmentacije na trgu dela, preprečevanju dela na črno in zniževanju socialnega dumpinga.«
