Zakon o medijih: pripombe na pripombe na pripombe

Nataša Pirc Musar opozarja na krčenje pravice medijev do informacij, ki bi ga prinašal novi zakon o medijih.

Objavljeno
15. julij 2011 12.29
Posodobljeno
15. julij 2011 13.00
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika
Ljubljana – Na pomanjkljivosti novega zakona o medijih, ki ga pravkar obravnava državni zbor, je opozorila tudi informacijska pooblaščenka. Nataša Pirc Musar meni, da bo nova zakonodaja v praksi precej poslabšala položaj medijev pri pridobivanju informacij.

Kaže, da je nova medijska zakonodaja problematična tudi z vidika dostopa novinarjev do informacij, ki je temelj za opravljanje novinarskega dela. Zdaj to pravico varujejo na uradu informacijskega pooblaščenca, kjer menijo, da novi zakon (v 43. členu) zožuje pravico medijev do informacij, novinarjem pa ne daje več pravice do pritožbe pri informacijskem pooblaščencu, ko od državnih in drugih institucij ne prejmejo odgovorov na vprašanja v zakonsko določenem roku ali če organ odgovor celo zavrne.

Opozorila niso bila upoštevana

Nataša Pirc Musar je pojasnila, da novinarji po predlogu novega medijskega zakona nimajo več pravno varovanega posebnega položaja pri pridobivanju informacij, ampak se pri dostopu do informacij zanje v celoti uporablja zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Tudi novi medijski zakon določa, da morajo organi odgovarjati na pisna vprašanja novinarjev najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu vprašanja, a v novem zakonu več ne piše, da imajo novinarji, če organ to zavrne, pravico do pritožbe na informacijskega pooblaščenca.

Informacijska pooblaščenka je ministrstvo za kulturo (MK), kjer so zakon pripravili, na to opozorila že lani jeseni, ko so ji zagotovili, da bodo pripombe v celoti upoštevane, a se to ni zgodilo. V uradu pooblaščenke domnevajo, da so spremembe nastale pri medresorskem usklajevanju.

Ministrstvo za javno upravo (MJU) se je v pripombi, ki jo je na MK poslalo aprila, spraševalo po smiselnosti normativnega urejanja pravice novinarja do informacij. Po mnenju tega ministrstva niti ni utemeljenih razlogov, da bi novinarje obravnavali drugače kot drugo zainteresirano javnost. MJU pa se prav tako ni strinjal, da bi o pritožbah še naprej odločal informacijski pooblaščenec, pravijo na uradu.

Ministrstvo za kulturo: To je samosvoj postopek

Kako se je to zgodilo, smo preverjali tudi na ministrstvu za kulturo. Sporočili so nam, da je informacijski pooblaščenec predlagal, naj se za informacije za novinarje poleg odgovorov na njihova vprašanja štejejo tudi informacije po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

»Takšen ureditev pa bi bila v izrecnem nasprotju s sistemsko ureditvijo dostopa do informacij javnega značaja, saj gre v primeru odločanja o dostopu do informacij javnega značaja za pravno povsem samosvoj postopek, ki ga ni mogoče enačiti z odnosi državnih organov z javnostjo,« menijo na ministrstvu. Zakaj so v novem medijskem zakonu odpravili pravico do pritožbe, če državni organ z odgovori novinarjem zamuja ali jih zavrne, niso pojasnili.