Zakon o visokem šolstvu deli politiko

Koalicijske stranke podpirajo novelo zakona o visokem šolstvu, opozicijske ji nasprotujejo.

Objavljeno
24. oktober 2012 20.32
SLOVENIJA, LJUBLJANA 20.09.2011,RAZPOKE NA BETONU NA KONGRESNEM TRGU .FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Tina Kristan, notranja politika
Tina Kristan, notranja politika
Ljubljana – Koalicijske stranke podpirajo novelo zakona o visokem šolstvu, opozicijski ji nasprotujejo, je potrdila današnja prva obravnava te v državnem zboru. Formalno glasovanje, ali je novela primerna za drugo branje, bo sicer na vrsti danes. Rektorji in politiki pa so vsak sebi tudi pri predlogih proračunov za 2013 in 2014. 

Ker je »nekdo zamudil roke, ker nekdo ni prebral zakona mora priskočiti na pomoč država. Odgovornost za to ne nosi ministrstvo, ne nosite tudi vi tukaj v parlamentu, odgovornost nosi nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis)« – tako je pristojni minister Žiga Turk »našel« krivca za nujnost sprememb, ki jih uvaja novela zakona o visokem šolstvu, ki ne posega le v sistem podaljševanja akreditacij zavodov.

Jedro nesoglasij med predstavniki javnih fakultet in politiko so sicer štiri spremembe, ki jih novela prinaša, ključno pa je imenovanje članov svetov v Nakvis. Pri tem ima »rektorska konferenca preveliko moč«, trdi Branko Grims SDS, ki nasprotovanje noveli pripisuje strahu insitucij pred konkurenco.

Opozicija pravi drugače; po mnenju, denimo, poslanke Tamara Vonta iz PS »vladi na stežaj odpira vrata posegom v avtonomijo in neodvisnost visokega šolstva«.

Univerze v rdečih številkah

Na nesodelovanje pristojnih ministrov opozarjajo tudi rektorji univerz. Želeli so sestanek ne le z Turkom, temveč tudi z ministroma za finance Janezom Šušteršičem in javno upravo Senkom Pličaničem, ker si po besedah prorektorja ljubljanske univerze Mihe Juharta želijo pojasnilo o rezih, predvidenih v predlogih proračunov za 2013 in 2014, pa tudi o tem, kakšna je strategija vlade za področji visokega šolstva in znanosti.

Jasnega odgovora niso dobili, sestanka pa se nista udeležila ne Šušteršič ne Pličanič. Oba, kot so odgovorili z ministrstva, zato ker je imel druge nujne delovne obveznosti.

Datuma, kdaj naj bi se člani krizne koordinacije za področje visokega šolstva in znanosti ponovno sestali, po trditvah ministrstva za izobraževanje menda še ni. A po naših neuradnih informacijah je datum določen: sedmi november.

Kljub temu da Turk razume varčevalne posege v visoko šolstvo kot nesprejemljive, pa ne ponudi nikakršnih drugih alternativ in zgolj prelaga iskanje poti za reševanje te situacije na druge, trdi Juhart. Zato bodo po naših informacijah rektorji še premislili, ali sploh ima smisel sodelovati na takšnih sestankih.