Zakona še naprej deležna očitkov o podrejanju policije

Ljubljana – Nova policijska zakona še nista sprejeta, a že zbujata številna vprašanja (če ju ne bo vladna kriza postavila na stranski tir). Ali njuno sprejetje res prinaša kadrovske čistke in velike posege v zasebnost državljanov?

Za predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije, tega je pred dnevi obravnaval odbor za notranje zadeve DZ, notranji minister Vinko Gorenak pravi, da gre za sodoben, pregleden in evropski zakon, ki bo sistematično in celovito uredil ter določil vse policijske naloge, splošna pooblastila policije, prisilna sredstva in tudi reševanje pritožb zoper policiste.

V veliki večini določb ta zakon, kakor kaže, ni problematičen, sta pa na nekatera sporna določila opozorila tako zakonodajno-pravna služba DZ, kakor tudi informacijska pooblaščenka. Gre za uporabo tehničnih sredstev (snemanje, fotografiranje, identificiranje oseb, vozil in predmetov), kjer služba opozarja na nesorazmernost take ureditve, »po kateri je izbor teh tehničnih sredstev odvisen zgolj od policistove presoje«, s temi pa je mogoče »znatno poseči v pravice in položaj posameznikov«. Uporaba teh sredstev tudi pri spremljanju zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil bi po njihovi presoji lahko opravili »na manj invaziven način«.

Preširoka pooblastila

Zelo podobni so pomisleki informacijske pooblaščenke, predvsem pri uporabi teh sredstev pri zbiranju podatkov in njihovo uporabo pri izvajanju policijskih pooblastil ter spremljanju javnih zbiranj. Menijo, da so pooblastila preširoka, ker zakon ne našteva teh sredstev, ki so lahko »zelo invazivna za osebnostne pravice, nenazadnje tudi za varstvo osebnih podatkov posameznikov«. Zakonodajalec, so prepričani, bi moral jasno določiti, s katerimi tehničnimi sredstvi bo dovolil policiji posegati v osebnostne pravice posameznikov in zbirati osebne podatke posameznikov, kadar bodo izvajali policijska pooblastila.

Kje so varovalke

Veliko več pripomb, opozoril stroke in opozicije pa je bilo izrečenih na račun drugega zakonskega besedila, predloga zakona o organiziranosti in delu v policiji. Minister Gorenak o tem zakonu pravi, da bo uredil normativne podlage za sodobno policijsko organizacijo, njeno vodenje in usmerjanje, kakor tudi razmejitev pristojnosti med ministrstvom in policijo. Z zakonom urejajo tudi delovnopravna razmerja, status in zaščito policista pa usposabljanje, izobraževanje ter tesnejšo vpetost policije v lokalno skupnost.

Opozicija je ročno zavoro potegnila že ob določilu, da se ministra obvešča o vsem, kar bi imelo večji odziv v javnosti. V Pozitivni Sloveniji so denimo prepričani, da takšna določba omogoča »manipulacijo, zlorabo in prekomerno poseganje ministra v operativno delo policije«. Na MNZ pa, da »gre za pravico biti seznanjen, ne pa za pravico usmerjanja v teh primerih«. So pa na odboru našli kompromis, po katerem bo minister lahko obveščen tudi »o drugih dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti«.

Šibka avtonomija

Presoja, da se z zakonom odvzema avtonomija in neodvisnost NPU, tudi po razpravi na odboru ostaja. V opoziciji sodijo, da mora tako urad, kakor tudi njegov direktor, ohraniti avtonomijo in neodvisnost, kar pa da se z novim zakonom ukinja. NPU namreč na novo umeščajo v manj samostojen položaj znotaj policije, katere primere bodo prevzeli, pa bo, na primer, namesto direktorja NPU odločal generalni direktor policije.

Tudi slednji bo, kakor kaže, ob vse dosedanje varovalke, ki so ga ščitile pred političnimi posegi. Opozicija sodi, da se mora pri njegovem imenovanju ohraniti sedanja ureditev. »Podpiramo ureditev, ki trenutno velja in postavlja višje standarde, ki se jih zahteva za položaj generalnega direktorja,« so na odboru ocenili poslanci Pozitivne Slovenije, saj da se odpravlja varovalka »avtonomne strokovne komisije, ki mora kandidata potrditi«, nov način imenovanja pa da ministru omogoča popolnoma proste roke, s tem pa generalni direktor policije »nima več nobene zaščite pred samovoljo ministra«. Imenovanje in razreševanje bi namreč potekalo po zakonu o javnih uslužbencih, za razliko od sedanje ureditve, ki natančno določa razloge za razrešitev.

Na te očitke minister Gorenak odgovarja, da je bil doslej generalni direktor policije »precej bolj zaščiten kot sta zaščitena direktor Sove ali pa načelnik generalštaba Slovenske vojske«, kar da ni logično.