Zakonska zveza – ne za moža in ženo, za dve osebi

Ljubljana – Vlada se bo jutri opredelila do predloga ZL, po katerem bi zakon o zakonski zvezi spremenila tako, da bi izenačila pravice partnerjev različnega in istega spola. Medtem pa je v Avstriji ustavno sodišče sprejelo zgodovinsko odločitev in istospolnim parom priznalo pravico do skupne posvojitve otroke.

Združena levica (ZL) je pred enim mesecem v zakonodajni postopek vložila predlog za spremembo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Definicijo, ki pravi, da je zakonska zveza skupnost moža in žene, bi spremenili v skupnost dveh oseb, v skladu s tem pa tudi definicijo družine. Tako bi, po besedah poslanca ZL Mateja T. Vatovca, odpravili protiustavno stanje. Po odločitvi kolegija predsednika državnega zbora bodo spremembo zakona obravnavali po skrajšanem postopku.

Koliko je še ovir do enakopravnosti

Jutri se bo do predloga opredelila vlada, predvidoma februarja pa parlament. »Gre za korak naprej in ureditev statusa, ki bo izenačil pravice vseh. Leta 2015 smo kot družba dovolj zreli, da spremenimo to stanje. Spolne preference ne bi smele vplivati na enakopravnost,« je prepričan Matej T. Vatovec. Poleg vlagateljice ZL predlog podpirajo v strankah Zaab in SD. Med poslanci Desusa so mnenja različna, pri NSi in SDS mu nasprotujejo, ker ni v skladu z vrednotami, ki jih zagovarjajo; njihova stališča do družinskega prava pa ostajajo enaka, kakor so bila med obravnavo na referendumu padlega družinskega zakonika. »Za NSi in SDS nam je jasno, da ne bodo podprli predloga, kar je tudi razumljivo. A menimo, da je klima danes drugačna, kot je bila takrat, da je bolj naklonjena in da vprašanje ni več tako ideologizirano kot tedaj,« meni Vatovec. Pozitivne signale, čeprav ne uradne, so dobili tudi iz največje vladne stranke SMC, ki sicer spada v evropsko skupino liberalcev ALDE in torej ne bi smela imeti nobene zagate pri opredeljevanju do vprašanj enakopravnosti. A so bili njihovi odgovori pri teh temah doslej precej izmuzljivi.

Partnerska skupnost na čakanju

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je za vladno obravnavo v četrtek dalo mnenje, da predlog podpirajo, opozorili so le na nekaj tehničnih zadev, ki bi jih bilo treba urediti ob morebitnem sprejetju. Ministrica Anja Kopač Mrak je naklonjenost enaki obravnavi partnerjev enakega in različnih spolov izrazila že večkrat, je pa tudi opozorila, da je ta predlog ZL zelo enostaven in ne rešuje drugih problemov, kakor jih je družinski zakonik. MDDSZ je sicer že pred meseci pripravilo zakon o partnerski skupnosti, ki celostno ureja medsebojna razmerja parov dveh žensk ali dveh moških, vendar se je njegova zakonodajna pot začasno ustavila, dokler ne bo znana usoda predloga ZL. Če bo sprememba zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sprejeta, zakon o partnerski skupnosti (ZPS) niti ne bo potreben, če bo padla, pa se bo obravnava ZPS, ki bo nadomestil v več točkah neustavni zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti, nadaljevala.

OBMP jutri pred ustavnimi sodniki

Prav tako še ni znana usoda zakona, ki po mnenju nekaterih krši načela enakopravnosti. Skupina več kot 60 poslancev s prvopodpisano Andrejo Katič (SD) je pred slabim mesecem na ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Sporna se jim zdijo določila, po katerih so do postopkov upravičene samo ženske, ki so poročene ali živijo v zunajzakonski skupnosti z moškim, samskim pa ne. »Menimo, da je to v nasprotju s 55. členom ustave, ki določa, da posamezniki in posameznice prosto odločajo o rojstvu otroka, in s členi ustave, ki določajo, da morajo biti vsakomur zagotovljene enake pravice in možnosti, tudi pravica do osebnega dostojanstva in varnosti,« je ob vložitvi predloga utemeljila Andreja Katič. Ustavni sodniki so zahtevo uvrstili na dnevni red jutrišnje seje. Pobuda s podobnim vprašanjem se je leta 2013 znašla pred avstrijskimi ustavnimi sodniki. Ti so dotedanjo ureditev prepoznali kot diskriminatorno, postopki umetne oploditve pa so od letošnjega 1. januarja dovoljeni tudi za samske ženske in lezbične pare.

V Avstriji homoseksualci lahko posvojijo otroka

Dr. Helmut Graupner je predsednik avstrijskega odbora za pravice lezbijk, gejev, biseksualnih in transeksualnih oseb Lamba in odvetnik dveh žensk, ki sta se pritožili na avstrijsko ustavno sodišče ter dosegli, da bodo lahko odslej homoseksualni pari tudi skupaj posvojili otroka. Doslej je bila namreč mogoča le enostranska posvojitev. »Pritožnici sta sklenili registrirano partnerstvo. Ena od njiju je pred leti s postopkom umetne oploditve zanosila v Nemčiji (tedaj so bili ti postopki za istospolno usmerjene v Avstriji še prepovedani) in rodila deklico. Najprej smo se borili za to, da je lahko mamina partnerka posvojila to deklico kot drugi starš. In uspeli pred sodiščem. Potem sta si ženski želeli bratca ali sestrico za hčerko. Nista želeli biološkega otroka ene od njiju, temveč sta se odločili, da bosta dali priložnost otroku, ki potrebuje družino. Želeli sta ga posvojiti skupaj, kot partnerki. To je bilo z avstrijskim zakonom prepovedano,« je opisal dr. Helmut Graupner. »Ker je po našem mnenju ta prepoved v nasprotju z avstrijsko ustavo in z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, smo se pritožili na ustavno sodišče. Sodniki so nam pritrdili in veljavne zakonske določbe prepoznali kot diskriminatorne. Dosedanja ureditev ni v skladu z načeli enakopravnosti in ne upošteva največje koristi za otroka. Vsak od partnerjev v registrirani skupnosti je lahko samostojno posvojil otroka, a le kot posameznik. Ta konkretni par, ki sem ga zastopal pred ustavnim sodiščem, je država že prepoznala kot primernega za posvojitev in za to, da nudi primerno družinsko okolje za hčerko, hkrati pa jima je ista država prepovedala, da bi skupaj posvojili otroka. To je kontradiktorno. Otrok ne bi imel pravice do preživnine, dedovanja, zavarovanja po tej drugi osebi, s katero bi dejansko živel, a ne bi bila njegova posvojiteljica. Ustavno sodišče je tako ugotovilo, da je prepoved skupne posvojitve diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti, hkrati pa ni v korist otroku,« je dejal Graupner. Po njegovih besedah je v Avstriji postopek tak, da ustavno sodišče samo spremeni zakon in ne naloži nekomu drugemu, da to stori. »Izbrisali bodo en stavek, ni potrebno sprejetje nobenega novega zakona, vendar je procedura taka, da traja skoraj eno leto. Od 1. januarja 2016 bodo istospolni pari lahko skupaj posvojili otroka.« Svobodnjaška stranka je odločitev US ocenila kot »črni dan za otroke«, tudi konservativci niso zadovoljni, druge parlamentarne stranke pa so jo sprejele.

»Ta sodba je zgodovinska, in to ne samo za Avstrijo. Prvič v Evropi je ustavno sodišče odločilo, da je človekova pravica, da se istospolne pare obravnava enako kot raznospolne tudi pri posvojitvah, kar je res napredek. Doslej so v Evropi take pravice uzakonili parlamenti različnih držav, nikoli pa sodišča. V ZDA in Kanadi pa se je že večkrat zgodilo,« je povedal predsednik odbora Lambda, ki si je kot naslednji korak zadal enakopravnost tudi pri porokah. »Moški in ženska lahko skleneta zakonsko zvezo, dva moška ali dve ženski pa registrirano partnerstvo. Zdaj imajo istospolni pari enake pravice za ustvarjenje družine kot raznospolne – imajo pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo, posvojitve – kakšni so torej razlogi, da se jim ne dovoli poroka? Ne želimo, da bi obstajali dve ločeni instituciji, to je seksualni aparthaid, saj nimamo, na primer, različnih davčnih zakonov. Pozivamo parlament, naj o tem glasuje. Sodeč po anketah dve tretjini Avstrijcev podpira istospolne poroke.«