Zalar predlaga začasen umik objave poročila KPK

Nekdanji pravosodni minister KPK očita tako vsebinske kot postopkovne nepravilnosti.

Objavljeno
11. maj 2015 19.09
Ma. F. Delo.si, STA
Ma. F. Delo.si, STA

Ljubljana - Nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar v tožbi, ki jo je vložil zoper končno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zvezi z imenovanjem Boštjana Škrleca, predlaga tudi, da sodišče KPK do končne odločitve naloži začasen umik objave poročila s spletne strani.

V tožbi Zalar KPK očita, da je v primeru nadzora imenovanja Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva »objavil nekaj, kar ni zaključno poročilo«. »Po prvem osnutku, ki ga je izdal KPK, je namreč ta izvajal še nekatere nove dokaze, o katerih pa se nisem imel možnosti izreči. S tem pa je grobo kršil zakon,« je za STA povedal Zalar. Ob tem je dodal, da se lahko zgodi, da bo zaradi tega vložil kazensko ovadbo zoper trenutno odgovorne na KPK, ne izključuje pa niti ovadbe zoper nekdaj odgovorne.

S vsebinskega vidika Zalar KPK očita, da od njega terja, da bi moral ravnati protiustavno, kar Zalar utemeljuje s pravnim mnenjem nekdanjega ustavnega sodnika Franca Grada. »Slednji meni, da je v popolnem neskladju z ustavo trditev KPK, da generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva lahko imenujeta dva različna državna organa. KPK namreč meni, da bi lahko generalnega direktorja tožilstva z dodelitvijo postavil tudi državnotožilski svet, za kar pa slednji po mnenju Grada sploh nima pristojnosti,« je opozoril Zalar, ki je prepričan, da lahko generalnega direktorja tožilstva imenuje le minister.

Na vprašanje, ali ve, po katerem postopku je bil imenovan Škrlec (KPK je namreč v poročilu zapisal, da ni jasno, ali je bil imenovan po javnem razpisu ali postopku dodelitve), je Zalar odgovoril, da za njegov del postopka ve, za predhodni del postopka pa da je treba vprašati generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Kot je dejal Zalar, je svoj del postopka izvedel tako, kot mu nalaga zakon. Kako je tekel postopek pred tem, pa ne ve. »Očita se mi, da naj bi Škrleca imenoval naklepoma, čeprav da ga ne bi smel,« pravi. Ob tem dodaja, da imenovanja ne bi izvedel, če bi bil s strani pristojnih služb kakorkoli opozorjen, da je do predloga za imenovanje s strani Fišerja prišlo po dvomljivem postopku.