Zamuda s shemo za izbrisane nas lahko precej stane

Virant:» Janševa vlada ni naredila ničesar, zato je nastala taka zamuda.« Gorenak to zanika.

Objavljeno
22. maj 2013 19.28
rsi*izbrisani
Pi. K., Delo.si, STA
Pi. K., Delo.si, STA

Ljubljana - Notranji minister Gregor Virant napoveduje »maksimalno hitrost « sprejemanja odškodninske sheme za izbrisane, a priznava, da roka, ki ga je določilo evropsko sodišče za človekove pravice, verjetno ne bomo ujeli. Do zamude je prišlo zaradi politične blokade, ta zamuda pa lahko državo stane kar nekaj denarja, saj so možne tudi nove tožbe, pravi.

Evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji namreč ni podaljšalo roka za pripravo odškodninske sheme za izbrisane, za kar je zaprosila vlada. Kot je pojasnil Virant, je ocena sodišča, da je bil ta rok dovolj dolg. »Pravzaprav se lahko s to oceno strinjamo. Do zamude je prišlo, ker ni bilo nobene politične volje, nobene politične usmeritve, da bi se ta zakon pripravil in šel v proceduro. Skratka, zelo kratkovidno. Zamuda lahko državo stane kar nekaj denarja,« je komentiral Virant.

Javna razprava bo

Rok za uveljavitev sheme tako ostaja 26. junij, minister pa pravi, da bi ob maksimalni naglici, zakon lahko sprejeli kvečjemu septembra.

»Janševa vlada pri pripravi odškodninske sheme, ki jo moramo na podlagi sodbe sprejeti, ni naredila praktično ničesar in zato je nastala velika zamuda, «je dejal Virant. Dodal je, da se je sam tega projekta lotil prioritetno, tako da je osnutek zakona že pripravljen.

Tega bodo v ponedeljek najprej predstavili organizacijam, ki zastopajo izbrisane. Ob tem pravi, da bodo vabila poslali vsem organizacijam, ki jih poznajo, ostale pa bodo k udeležbi povabili preko spleta. V postopku sprejemanja zakona bodo torej kljub vsem zamudam upoštevali tudi čas za javno razpravo.

Možnost sprejema po nujnem postopku

»Potem bomo pa z maksimalno hitrostjo šli skozi usklajevanja v vladi in koaliciji in skušali zakon čim prej spraviti skozi DZ,« navaja minister. Če bodo ocenili, da bi lahko sicer nastala finančna škoda za državo, bi zakon lahko po njegovih besedah predlagali v sprejem tudi po nujnem postopku.

Ob tem svari, da lahko zamuda povzroči nove tožbe pred evropskim sodiščem, saj praksa kaže, »da nas takšne tožbe na koncu stanejo več, kot pa če zadevo sami interno uredimo.«

Gorenak: Od predaje poslov je bilo dovolj časa za zakon

Njegov prehodnik Vinko Gorenak pravi, da so v času njegovega mandata vseskozi sledili temu, kar je državi junija lani naložilo evropsko sodišče. V treh mesecih so poravnali odškodnine šestim izbrisanim, do 26. decembra pa so morali pripraviti tudi načrt reševanja problema. Ta rok jim je sodišče za en mesec podaljšalo in oddali so ga januarja letos, pojasnjuje. 

Od predaje poslov je bilo po njegovem mnenju dovolj časa za sprejetje zakonodaje, za izpolnitev obveznosti v določenem roku pa po Gorenakovem mnenju tudi še ni prepozno. Kot pravi, ravno Virant dokazuje, da se da zakone sprejeti v enem tednu, prejšnji teden so namreč končali pogajanja s sindikati o posegu v plače javnih uslužbencev, ta teden pa so zakonodajo že sprejeli v DZ.

Gorenak ne bi dal več kot 1,3 evre na dan

Kot pojasnjuje Gorenak, bi bilo po njegovem mnenju treba med drugim določiti višino odškodnine, ki ne sme preseči višine odškodnine za žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki znaša 1,3 evra na dan. Prav tako bi bilo treba določiti tudi, kdo je do odškodnine upravičen in za katero obdobje, pojasnjuje nekdanji minister.

Po Gorenakovem osebnem mnenju bi morali glede na stanje v državnem proračunu z zakonom o izvrševanju proračuna vsako leto določiti tudi znesek, koliko bo Slovenija v posameznem letu namenila za te odškodnine.