Zaradi referendumov zamuja digitalizacija arhivov

Ljubljana – SDS bo jutri začela zbirati podpise za razpis referenduma o zakonu o arhivih, ker so prepričani, da zapira arhivsko gradivo o nekdanji SDV. A to, kot so danes pojasnili v Arhivu Slovenije, ni res. Arhivska novela arhive odpira in ne zapira, trdijo strokovnjaki.

Novela zakona o arhivih je prišla v ospredje političnega dogajanja precej nepričakovano. Sprva so se s spremembami, ki jih je predlagalo ministrstvo za kulturo, načeloma strinjale vse stranke. Ker pa parlamentarni odbor ni sprejel amandmaja SDS – ki so ga sicer podprli tudi poslanci SLS in Robero Batelli – , po katerem bi bili celotni arhivi iz časa Jugoslavije za raziskovalce prosto dostopni, je največja opozicijska stranka udarila z najmočnejšim političnim orodjem, referendumom.

Bistvo spora je določilo, da bo arhivska komisija občutljive osebne podatke v dokumentih prekrila. Po mnenju stroke je to velik korak naprej, saj je bilo doslej arhivsko gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij v celoti nedostopno, če je vsebovalo občutljive osebne podatke žrtev. Po mnenju SDS pa bo vlada s tem »tehnično zaprla arhive«. Pregledovanje gradiv »lahko traja leto, dve, tri ali kdo ve koliko. Za raziskovalce to seveda praktično pomeni prefinjen način zaprtja tega dela arhivskega gradiva«, pravijo v SDS.

Omerza in Leljak brez ovir

S temi stališči se ne strinjajo direktor Arhiva Slovenije Bojan Cvelfar, predsednica Arhivskega društva Slovenije Gordana Šövegeš Lipovšek in predsednica strokovne komisije za pripravo arhivskega zakona Nada Čibej. Z izvajanjem zakona o arhivih iz leta 2006 na področju občutljivih osebnih podatkov je nastala vrsta težav, ki po mnenju Cvelfarja onemogočajo dostop do arhivskega gradiva, z novim zakonom pa se to popravlja. Novela arhivskega zakona oži nabor občutljivh osebnih podatkov, zaradi katerih je lahko gradivo nedostopno. Direktor arhiva to ponazarja tako: po obstoječem zakonu je politično prepričanje posameznika občutljiv osebni podatek in so morali raziskovalci za dostop do njega vlagati prošnje na arhivsko komisijo. Po novem zakonu se nabor občutljivih osebnih podatkov oži in med temi ni več političnega prepričanja. To pomeni, da bodo lahko raziskovalci brez ovir preiskovali delovanje posameznikov v obdobju bivšega enopartijskega sistema. Po novem zakonu ime in priimek in datum rojstva nista osebni podatek, je pa zdravstveno stanje ali spolno življenje. Na vprašanje, ali bo ljubiteljskemu raziskovalcu polpretekle zgodovine Igorju Omerze zaradi novele zakona oteženo raziskovanje, Cvelbar odgovarja nikalno. Zanj se ne bo nič spremenilo, nobenih težav ne bo imel, pravi in dodaja, da tudi Roman Leljak ne.

Arhivi žrtev politike

Nov zakon o arhivih so začeli na ministrstvu za kulturo pripravljati že v prvi polovici leta 2012, torej v obdobju vlade Janeza Janše in ministra Žige Turka. Tudi zloglasni 65. člen zakona, ki po prepričanju SDS zapira arhive za nekdanje funkcionarje komunističnega režima in službe SDV, je nastal v tistem obdobju in se po besedah Cvelfarja in Gordane Šövegeš Lipovškove praktično ni spreminjal. »Žalostno je, da smo arhivi in naše gradivo priročni za najrazličnejša politična obračunavanja. To se dogaja nekaj zadnjih let, zato smo se hote ali nehote prisiljeni spuščati v ta obračunavanja,« je dejala Šövegeš Lipovškova.

Arhivarji pojasnjujejo, da je bilo treba urediti dostopnost arhivskega gradiva tudi zaradi številnih pritožb in opozoril inšpektorata za kulturo, informacijske pooblaščenke in varuhinje človekovih pravic, ki je temu problemu v letnem poročilu za leto 2012 namenila kar sedem strani. Arhivska stroka se strinja, da se dostopnost arhivov – tudi tistih najbolj občutljivih iz obdobja nekdanje države – »absolutno širi« za raziskovalce in novinarje. Kot je pojasnila Nada Čibej, z novelo arhivskega zakona nedostopnega gradiva ne bo več, varovani pa bodo le najbolj občutljivi osebni podatki, ki bodo prekriti, vendar bodo tudi ti dostopni, če jih bo odobrila arhivska komisija. Predsednica te pa tudi po novem zakonu ostaja Andreja Valič Zver.

Nada Čibej je opozorila, da je z zadnjim referendumom o arhivih leta 2011, ki je bil razpisan prav tako na pobudo SDS in je bil zavrnjen, zastalo delo pri digitalizaciji arhivskega gradiva za več kot leto dni. Digitalizacija pa bi olajšala raziskovanje arhivov SDV. Opozorila je, da bi lahko arhivsko gradivo, ki se nanaša na delovanje SDV, zložili v dolžini 400 metrov, medtem ko je celotnega arhivskega fonda za 80.000 tekočih metrov. Arhivarji so včeraj opozorili na kadrovsko podhranjenost arhivov in na slabo skrb arhivskega gradiva v neprimernih prostorih zaradi pomanjkanja denarja.

SDS je sama

SDS ima od jutri naprej 35 dni časa na voljo za zbiranje podpisov državljanov. Zbrati jih mora 40.000, da bi lahko državni zbor razpisal referendum o arhivski noveli. SDS je pri tem ostala sama, saj se z morebitnim referendumom ne strinjata drugi dve opozicijski stranki. V SLS pravijo, da je Slovenija sredi veliko večjih težav, ko se brezglavo zadolžuje in spopada z naravnimi nesrečami, zato se jim referendum na temo arhivov ne zdi primeren, čeprav nasprotujejo zapiranju. »SLS ne bo organizirala zbiranja podpisov za referendum niti ne bo organizirala kampanje o arhivih«, pravijo v SLS. Tudi v NSi menijo, da referendum ni potreben. V vladajoči PS pa pravijo, da za razpis referenduma ni tehtnih vsebinskih razlogov. »Še en referendum na stroške državljanov nima strokovnih, ampak politične temelje in je motiviran s predvolilno kampanjo SDS. Javni diskurz bo zaradi referenduma ponovno močno obremenjen z ideološkimi temami in delitvami, namesto z realnimi problemi in izzivi Slovenije,« ocenjujejo v PS.