Zaradi vode v ustavi bo v poslanskih klopeh še zelo vroče

Ljubljana – Z vpisom vode v ustavo bi se pred torkovo sejo ustavne komisije lahko začelo zapletati, saj so vsa tri občinska združenja začela izražati vse več pomislekov o rešitvi, da bi preskrbo s pitno vodo prevzela država prek neprofitnega javnega zavoda.

Čeprav so ustavni postopek o umestitvi pravice do pitne vode v ustavo pripeljali že zelo daleč, so občinska združenja in komunalna zbornica tik pred zdajci sprožili več vprašanj glede organiziranosti storitve zagotavljanja pitne vode. Vpis vode v ustavo za nikogar ni problematičen, lomiti pa se je začelo zaradi vse več vprašanj, kako bo država uredila dostop do pitne vode, kajti občine se ne želijo odreči izvorni pristojnosti za skrb za komunalne storitve na lokalni ravni. Ali konkretno: občine vodovodov ne želijo prepustiti državi.

Poslanci državnega zbora so na zadnji predpočitniški seji sredi julija z dvetretjinsko večino podprli začetek postopka ustavnih sprememb, ki bi omogočile umestitev pravice do pitne vode v ustavo. Ustavna komisija, ki bo zasedala prihodnji torek, je v tem času pripravila ustavni zakon, ki predvideva vpis člena 70a, v katerem bi pisalo, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so naravni vodni viri naravno javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno preskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za preskrbo gospodinjstev in da v tem delu niso tržno blago.

Vodovodov ne dajo

Predlagani ustavni člen ima še četrti odstavek, ki bo v prihodnjih dneh dvigoval največ prahu, saj so v njem občine prepoznale nevarnost, da bi poslanci tako posegli v njihovo izvorno pristojnost zagotavljanja preskrbe s pitno vodo, predvsem pa v lastništvo gospodarskih družb. V tem četrtem odstavku morebitne ustavne spremembe je namreč zapisano, da preskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država prek neprofitne javne službe, tako da naravne vodne vire izkorišča sama neposredno ali izkoriščanje prenese v neposredno upravljanje samoupravnim lokalnim skupnostim.

Takšna definicija je zmotila vsa tri občinska združenja: Skupnost občin Slovenije (SOS), Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) in Združenje občin Slovenije (ZOS). Prvi dve vodi Bojan Kontič, župan mestne občine Velenje in vplivni član SD. Pred včerajšnjim sestankom občinskih združenj s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom, ki tudi vodi ustavno komisijo, nam je dejal, da predlagani člen za spremembo ustave v delu, ko govori o upravljanju vodnih virov, ni jasen. »Podpiramo vpis vode v ustavo, a občinam bi morali omogočiti, da nadaljujejo opravljanje vodovodne storitve prek javne gospodarske družbe, tako kot doslej. Upam, da nam bo uspelo s spremembami tega dela, ker sistema, ki dobro deluje, ni treba spreminjati,« pojasnjuje Kontič. Udeleženci sestanka pri Brglezu so bili včeraj molčeči, neuradno pa smo izvedeli, da so se občine postavile zelo odločno proti poseganjem v njihove pristojnosti.

Predlog naj spremenijo

Župan Domžal Toni Dragar opozarja, da občine po ustavi opravljajo izvirne naloge, med te pa sodi tudi preskrba prebivalcev s pitno vodo. Z ustavno spremembo bi se po njegovem zgodilo to, da bi izvorno pristojnost zagotavljanja pitne vode odvzeli občini. »Če bi tako spremenili ustavo, da bi postala preskrba prebivalcev s pitno vodo izvirna naloga države, občine pa bi jo lahko dobile v izvajanje le kot preneseno nalogo, bi to povzročilo celo vrsto pravnih in finančnih implikacij neslutenih razsežnosti,« meni župan Domžal.

Prenosu upravljanja vodovodov z občin na državo nasprotujejo tudi v Ljubljani, ki prek javne gospodarske službe preskrbuje 330.000 uporabnikov pitne vode. Župan MOL Zoran Jankovič pravi, da se zavedajo, da je kakovostna voda javno dobro in človekova pravica, in zato mora biti dostopna vsem in ne sme preiti v upravljanje zasebnikom. »Zato vpis pravice do pitne vode v ustavo podpiram. Ker je sedanja ureditev obvezne gospodarske javne službe preskrbe s pitno vodo dobra in zagotavlja kakovostne storitve, prenos preskrbe s pitno vodo iz sedanje pristojnosti lokalnih skupnosti v pristojnost države ni ne potreben ne smiseln. Trdim, da bi glede na izkušnje poslabšal stanje vzdrževanja in gradnje novih vodovodov. Predlog spremembe ustave zato v tem delu zahteva ponoven in temeljit premislek, zato pričakujemo spremembo predloga.«

Na problematično ustavno rešitev opozarjajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer opozarjajo, da brez temeljitih analiz, kaj bi spremembe na ustavni ravni pomenile za dobro delujoč vodovodni sistem v državi, teh ne bi smeli sprejemati.