Zasedenih že tri četrtine poslanskih stanovanj

Ljubljana – Poslancem DZ je na voljo 49 službenih stanovanj. Danes naj bi se izselil še zadnji poslanec prejšnjega mandata, čeprav je bil rok 16. avgust. Vsa poslanska stanovanja niso zasedena, razlog pa je lahko tudi visoko povračilo potnih stroškov. Za rekorderja meseca julija 2013 je povračilo znašalo 390 evrov.

Za službeno stanovanje lahko zaprosijo poslanci, ki domujejo več kot 60 kilometrov stran od DZ, in v primeru, da na tej razdalji stanuje njihov zakonec ali zunajzakonski partner. V devetih stanovanjskih enotah ostajajo poslanci, ki so bili ponovno izvoljeni v tem sklicu. Prostih je tako 40 stanovanj, za katere so se morali novi poslanci prijaviti do 25. avgusta. Prošnjo je oddalo 27 poslancev, možno pa je, da za stanovanje zaprosijo tudi naknadno.

Tržne cene najemnim so precej višje

Skupna vsota najemnine in obrabnine za poslansko stanovanje v velikosti 19,44 m² znaša 90 evrov, za stanovanje v velikosti 66 m² pa 300 evrov. Nepremičninski agent Jernej Šink (Ljubljana Nepremičnine) je za Delo ocenil, da je najnižja tržna cena najema stanovanja v središču Ljubljane v velikosti 19 kvadratov 300 evrov, medtem ko je za stanovanje s 66-imi kvadrati treba odšteti 400 evrov, če je staro, in med 600 in 700 evri, če je novo. Vse pa je odvisno tudi od tega, ali je stanovanje urejeno in kdaj je bilo nazadnje adaptirano.

Ivan Vogrin naj bi se izselil danes

Poslanci iz prejšnjega mandata, ki so zapustili poslanske klopi, bi se morali izseliti v petnajstih dneh od poteka mandata, ki se je končal s prvo sejo novega DZ, to je bilo 1. avgusta. Tega roka se nista držala nekdanja poslanca Ivan Vogrin in Darko Jazbec.

Medtem ko je Jazbec v četrtek le vrnil ključe stanovanja, se bo Vogrin menda odselil danes. Vprašanje, zakaj tega ni storil v predpisanem roku, pa razume kot »medijsko gonjo«. Ker bi stanovanje moral zapustiti že 16. avgusta, mu je DZ prejšnji teden poslal poziv, naj to stori čimprej. Vogrin se zagovarja, da je že pred rokom za izpraznitev stanovanja mandatno-volilno komisijo (MVK) obvestil, da bo »stanovanje izpraznil in očistil do konca meseca in predal ključe 1. septembra«.

V pismu, ki ga je poslal predsedniku MVK Mitji Horvatu, kot razloge za zakasnitev navaja daljšo odsotnost, »stanovanje pa je treba generalno očistiti, kar v sled tega dejstva ni bilo mogoče«. Na Horvata je ob tem naslovil vprašanje: »Kako se boste vi počutili ali vaši poslanski kolegi, ko vas bodo čez leto ali dve 'metali' iz stanovanja, kljub temu, da za to ni dejanskih razlogov, razen v človeški nadutosti?«.

Ko poslanska stanovanja samevajo

V prejšnjem mandatu so sredi julija 2013 še vedno imeli osem prostih stanovanj, zato so jih ponudili v najem uslužbencem državnega zbora in javnim uslužbencem v drugih državnih organih, kar jim dopušča stanovanjski pravilnik DZ. Oddali so jih »z vidika gospodarnosti in boljšega opravljanja s temi stanovanji, ker če so prazna, nastanejo dodatni stroški brez potrebe,« je takrat povedala predsednica MVK Melita Župevc (PS).

Se bolj splača uveljavljati potne stroške?

Eden možnih razlogov za nezasedenost poslanskih stanovanj je povračilo potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. Zneski povračil za poslance, ki se na delo vozijo od doma, pa se gibljejo precej visoko. Po podatkih za mesec julij 2013 je rekorder poslanec Peter Oder (PS), ki je prejel 390 evrov, Mirjam Bon Klanjšček (prej PS, danes Zaab) je prejela 375 evra, Jakob Presečnik (SLS) pa 360 evrov.

Do povračila so sicer upravičeni poslanci, ki živijo več kot dva kilometra stran od delovnega mesta, znesek pa je enak višini stroškov za prevoz z javnimi sredstvi. Če poslanec nima možnosti potovati z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega 95-oktanskega bencina. Pred Zujfom, ki je začel veljati maja 2012, jim je bila priznana kilometrina v višini 15 odstotkov cene tega bencina.