Zbiranje podpisov: Türk in Pahor odpirata stojnice, Zver (še) ne

Ljubljana – Jutri bo državna volilna komisija skušala z odločanjem o rabi praznih glasovnic odpraviti možnost zapletov pri izvedbi volitev v tujini.

Predsednik države Danilo Türk in nekdanji premier Borut Pahor bosta danes v Mariboru začela zbirati podpise volivcev. Türk je v štajerski prestolnici ob svoji stojnici sklical tiskovno konferenco. V naslednjih dveh tednih namerava prepotovati večji del države, da bi ljudi spodbudil k podpisovanju kandidature. Tudi Pahor bo v Mariboru obiskal svojo stojnico, a nima tako točno določenega urnika potovanj po državi v naslednjih dveh tednih kot Türk. Evropski poslanec Milan Zver danes po državi ne bo odpiral stojnic. Za to se niso odločili, saj je časa za zbiranje podpisov, če se zanj odločijo, še dovolj. Je pa pred upravno enoto na Ptuju za danes srečanje z volivci, ki bi podprli njeno kandidaturo, napovedala Monika Malešič.

Zakaj zbirajo podpise volivcev?

Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev.

Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo politične stranke, mora biti predlog kandidature podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali z najmanj 3000 podpisi volilnih upravičencev.

Türk, Pahor in Zver ne potrebujejo nujno podpisov volivcev, da bi tudi uradno postali predsedniški kandidati. Pahor in Zver, ker ju predlagajo stranke, bi z lahkoto pridobila tri podpise poslancev SD, SDS ali NSi, Türk pa podpise desetih poslancev, denimo PS. Za zbiranje podpisov volivcev, kar je težja pot, se kandidati odločajo, ker je to oblika komuniciranja z volivci, ki velja za dober uvod v volilno kampanjo. Le v volilnem štabu Milana Zvera, ki ga predlagata SDS in NSi, za zdaj še niso odločeni, ali bodo podpise volivcev za vložitev kandidature po državi sploh zbirali. V podporo Zveru za promocijske namene na spletu že nekaj časa zbirajo podpise državljanov.

Za volivca je sicer pomembno, da sme s podpisom kandidaturo omogočiti le enemu kandidatu. Izpolniti mora poseben obrazec, ki ga je državna volilna komisija že določila, ga podpisati na upravni enoti in potem predati kandidatu. Ko podpiše, si ne more več premisliti in glasu kasneje nameniti drugemu. Türk, Pahor, Zver in drugi kandidati lahko podpise volivcev ali poslancev zbirajo do 17. oktobra, ko se bo iztekel rok za vložitev kandidature. Na glasovnicah na volitvah 11. novembra bo Türkovo ime le, če bo zbral najmanj pet tisoč podpisov volilnih upravičencev. Za Pahorjevo ali Zverovo kandidaturo bo zadoščalo 3000 podpisov volivcev ali trije podpisi poslancev. Tudi za poslance velja, da sme vsak podpreti kandidaturo le enega kandidata.

Koliko bo stalo?

Stroški potovanj po državi, odpiranja stojnic in prepričevanja ljudi, naj podpišejo za kandidaturo, se ne prištevajo med stroške volilne kampanje, o katerih morajo kandidati po volitvah poročati računskemu sodišču. Po zakonu med stroške kampanje sodi le, kar se nanaša na opravila v zadnjih 30 dneh pred volitvami. Pred petimi leti je kampanja Lojzeta Peterleta, kot je po volitvah poročal računskemu sodišču, stala 526.697 evrov, Danila Türka pa 581.823 evrov. Oba sta, nepravilno, prijavila tudi stroške pred začetkom uradne kampanje. Türk za okoli 10.000 evrov, Peterle za skoraj 80.000. Peterletu pred petimi leti, kljub 38.195 evrov delnega povračila stroškov, ni uspelo poravnati za 165.674 evrov računov. Türk, ki je prejel 81.280 evrov povračila, je plačal vse račune. Kandidati po volitvah le v manjšem delu razkrijejo, katera podjetja in posamezniki so jim plačali kampanjo. Türk je pred petimi leti razkril, od kod 151.100 evrov, med donatorji je bil z 12.500 evri tudi sam, 12.000 evrov je takrat prispevala SD, ki tokrat kandidira Pahorja. Peterle je razkril za 179.981 evrov donatorjev, sam je za kampanjo prispeval 8600 evrov, njegova družina 11.300 evrov, od političnih strank večjih vsot ni dobil. Med zanimivosti sodi, da je podjetje GSA iz Ljubljane za kampanjo po 12.000 evrov takrat podarilo Türku in Peterletu. Zaradi finančne krize je pričakovati, da vsote za kampanje letos ne bodo višje kot pred petimi leti.

Prvi odstop od kandidature

Marko Kožar, ki je kandidaturo za predsednika republike napovedal marca, je včeraj sporočil, da od kandidature odstopa. Pojasnil je, da je glavni razlog za odstop medijsko favoriziranje treh v javnosti najbolj prepoznanih kandidatov. Moti ga, da do zdaj v medijih ni imel priložnosti za predstavitev svojega programa, pa tudi to, da mediji kandidatov niso obravnavali enakovredno. Denarja za to, da bi kupoval medijski prostor, kot je dejal, nima.

Kandidaturo so sicer poleg omenjenih napovedali še Miro Žitko, Fani Eršte, Ladislav Troha, Dušan Egidij Kubot in Artur Štern.