Zdravljica v političnem in pravnem primežu

Je himna celotna Zdravljica ali zgolj sedma kitica?

Objavljeno
16. september 2012 20.58
*lvu* PREŠERNOV TRG
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika

Ljubljana – Po več kot dvajsetih letih se v Sloveniji ponovno govori o spremembi himne. Je v ozadju res neprimerno besedilo sedme kitice, na kar je že večkrat opozoril pisatelj Boris Pahor, ali gre za ponoven političen obračun z odpiranjem še ene ideološke teme?

Na glas se je o morebitni spremembi himne ponovno začelo govoriti po spodrsljaju na letošnji proslavi ob dnevu državnosti. Tam so pevke zapele himno pred uradnim začetkom proslave, nato pa kar štiri, in ne le sedme kitice Zdravljice, kot to določa zakon o grbu, zastavi in himni. Vlada je po tem »nesrečnem dogodku« pojasnila, da ni bilo namenoma pa tudi, da se je to že zgodilo, denimo leta 2006 na Nanosu, ko so himno zaigrali pred prihodom državnih predstavnikov.

Z novim letom nova himna?

Zaradi tega se je začelo ugibati, ali hoče oblast spremeniti slovensko himno. V odgovoru na poslansko vprašanje Majde Potrata avgusta je sporočila, da se še ni odločila, ali naj v delovni program vlade za prihodnje leto uvrsti tudi popravke omenjenega zakona, meni pa, da je zaradi polemik, ki se porajajo, sprememba zakona potrebna.

Pobude za spremembe so se začele že pred leti. Pisatelj Boris Pahor je dejal, da »imamo himno, ki Slovencev ne omenja, kar je absurd«. Nato je o tem, da bi bilo treba spremeniti zakon o grbu, zastavi in himni, začela govoriti zdaj vladajoča SDS. Po njenem mnenju bi bilo prav, da bi izvajali Zdravljico v celoti ali v skrajšani, a vseeno dvokitični različici (sedma in druga kitica). Poslanec Branko Grims je tako pred letom predlagal spremembe z utemeljitvijo, da je sedma kitica preveč internacionalna in premalo domoljubna. Janez Janša pa se je javno strinjal s pisateljem Pahorjem, ki je predlagal, naj se besedilu sedme kitice na začetek dodata verza iz druge kitice: »Bog živi nam deželo, / Bog živi ves slovenski svet.«

Odloči naj sodišče, ne politika

Pisatelj Pahor je spodbudil razmišljanje pravnika Jerneja Letnarja Černiča. »Zakon je v neskladju z ustavo, ker v ustavi v 6. členu piše, da je himna Slovenije Zdravljica, nič pa ne govori o kitici,« je Jernej Letnar Černič ponovil tudi zdaj. Ker pa je ustavo zelo težko spreminjati, predlaga, naj se raje spremeni zakon, a tako, da bi vanj preprosto zapisali, da je himna Slovenije celotna Zdravljica. »Vem pa, da bi bilo to lahko precej problematično na proslavah zaradi dolžine izvajanja,« je še dodal Letnar Černič.

Da je ustavo zelo težko spremeniti, se strinja tudi znanstveni svetnik Dragan Božič, ki je pred časom dodobra analiziral Zdravljico kot himno. Pravi, da bi bilo najbolje sprožiti kar presojo ustavnosti spornega zakona. »Menim, da je slovenska himna, tako kot piše v ustavi, Prešernova Zdravljica, glede besedila pa se mi zdi, da je precej vseeno: kitice so si namreč po vsebini zelo različne, zato bi njihovo izbiro lahko prepustili priložnosti,« je dejal Božič.

Blagoslov v drugi kitici se mu ne zdi problematičen, ker je bila to ustaljena fraza tedanjega časa. Pravi tudi, da se verjetno nihče zares ne zaveda njene prave vsebine. »Gre za stopnjevanje, ko Prešeren najprej nazdravlja svoji deželi in pravi: 'Bog živi vam deželo.' S tem misli na Kranjsko. Sledi 'Bog živi ves slovenski svet', s čimer ima v mislih vse Slovence, ki niso živeli le na Kranjskem, temveč tudi na južnem Štajerskem, Koroškem in Primorskem. V zadnji vrstici kitice pa govori o vseh slovanskih narodih,« je razložil Božič. »Ta kitica bi zato bila primerna, ko bi prišel na obisk češki ali ruski predsednik, ko pa bi igrali na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah, bi bilo primerneje zapeti 'Žive naj vsi narodi,'« je nekoliko v šali dejal Božič, ki poudarja vsebinsko različnost kitic kot eno največjih vrlin Zdravljice, saj povezuje navznoter in navzven.

A ne glede na vsebino Božič vidi problem v zakonodaji. Leta 1989 je bil med amandmaji k ustavi iz leta 1974 sprejet tudi takšen, ki je govoril o tem, da je »himna Socialistične republike Slovenije Zdravljica«. Zakon o himni je leto dni pozneje določil, da je njeno besedilo sedma kitica. Šele nato, leta 1991, pa je bila sprejeta slovenska ustava. V njej je bilo preprosto zapisano: »Himna Slovenije je Zdravljica.« Leta 1994 je bil sprejet še zakon o grbu, zastavi in himni, v katerem pa je zapisano: »Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna 'Zdravljica', na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla.« Zato Božič pravi: »Namesto politike naj ustavno sodišče določi, kaj natančno je slovenska himna.«

Obračun z zgodovino

»Zame je to ideološka razprava,« pa o vsem skupaj meni poslanka SD Majda Potrata. »To je brezplodna razprava o rečeh, ki so bile v nekoč v tridomni skupščini sprejete soglasno, brez glasu proti, pred tem pa je bila opravljena strokovna razprava z glasbeniki in zgodovinarji. Zdaj pa odpiramo neko vprašanje, ki je v tem trenutku nepotrebno. To je obračun z zgodovino,« je še dejala.