Zdravstveni zakon v ustavno presojo

Namen je onemogočiti zasebno zdravstvo, meni Simona Marko.

Objavljeno
20. december 2017 11.36
Posodobljeno
20. december 2017 11.28

Ljubljana – Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejeta septembra, je začela po neuspešnem zbiranju podpisov za referendum v ponedeljek veljati. Združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov jo je včeraj v imenu 1660 članov dalo v ustavno presojo.

Zakon je v nasprotju z evropskim pravnim redom, proti njemu so najbrž tudi zdravniki iz javnega sektorja, saj zdravniškemu poklicu jemlje svobodo, je dejal pediater Igor Dovnik iz Maribora, prvi od devetih podpisnikov pod pobudo za ustavno presojo, ki meni, da je zakon slab za bolnike in zdravnike. Kaj se mu zdi sporno?

Sporna dodatna pogoja

»Prikriti namen zakona je onemogočiti zasebno zdravstveno dejavnost,« je dejala odvetnica Simona Marko, ki je ustavno presojo pripravila. Da bi to dosegel, je zakonodajalec uporabil več sredstev, ki pa so po presoji odvetnice v nasprotju z drugimi zakoni in evropskim pravnim redom.

Takšna sta, na primer, dodatna pogoja: od tri do pet let delovnih izkušenj zdravnika za opravljanje zasebne dejavnosti in zaposlenost odgovornega nosilca pri zasebni gospodarski družbi. Takšno določilo bi družbe, ki so v večini enoosebne, pripeljalo do absurdnega položaja, saj bi moral družbenik, ki je hkrati direktor, sam s sabo skleniti pogodbo o zaposlitvi, kar pa je po naši zakonodaji neveljavno.

Zdravstvena blagajna v konfliktu interesov

V EU velja, da je zdravstvo gospodarska dejavnost, pri čemer morajo biti vsi deležniki, ki kandidirajo za javna sredstva, v enakopravnem položaju, tega pa ta zakon ne upošteva. Zakon opredeljuje zdravstvo kot negospodarsko storitev javnega pomena. Določa, da je podelitev koncesije možna v dveh primerih: kadar javni zavod ne more zagotavljati obsega zdravstvenih storitev in kadar ne more zagotavljati potrebne dostopnosti, pri čemer pa ne določa, kako bi se to ugotovilo.

Pri podeljevanju koncesij bi morala občina ali ministrstvo kot koncedenta pridobiti soglasje javne zdravstvene blagajne (ZZZS) in pristojne zbornice, kar pomeni, da sploh nimata vloge koncedenta, saj sta odvisna od drugih. Markova meni, da je ZZZS kot plačnik v izdajanju soglasja v konfliktu interesov. Najbolj problematičen pa je poseg v že pridobljene pravice; zakon določa, da se sedanje koncesije za nedoločen čas spremenijo v 15-letne, pri čemer bodo trpeli škodo pacienti, meni Markova.