Zdravstvo: Letos devet, prihodnje leto pa dodatnih 63,5 milijona

Ljubljana – Medtem ko je danes zdravniški sindikat Fides naslovil na vlado zahteve za izboljšanje razmer, je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc na sestanku z direktorji bolnišnic obljubila že letos dodatnih devet, prihodnje leto pa 63,5 milijona evrov več kot letos. Obet je zasnovan na napovedi Umarja o 2,1-odstotni gospodarski rasti v 2015.

»Ravno prav za današnji dan. Jutri je Miklavž, ki otrokom ponavadi prinese darila. Če bomo uresničili le polovico tega, kar je napovedala ministrica, bo dobro za bolnike,« je dejal Janez Lavre, direktor bolnišnice Slovenj Gradec, veselili pa so se tudi drugi direktorji. »Po dolgem času smo slišali nekaj pozitivnih novic. Resda smo zdaj pred božičem in novim letom, a mislim, da smo lahko optimistični,« je menil Sergej Hojker, strokovni direktor UKC Ljubljana. Bolnišnice, ki so vse skupaj že okoli 253 milijonov evrov v minusu, in bolniki – okoli 24.000 jih čaka nedopustno dolgo, še 171.000 pa v mejah dopustnega – nujno potrebujejo rešitve.

Kolar Celarčeva je povedala, da bo po aneksu k splošnemu dogovoru, ki mora še v medresorsko usklajevanje in na vlado, letos 1,2 milijona evrov (od devetih) namenjenih skrajševanju čakalnih dob. Zaradi napovedane gospodarske rasti, obdavčitve študentskega dela (s 6,36 odstotka) in zajezitve sive ekonomije pa pričakuje prihodnje leto v zdravstveni blagajni (ZZZS) 63,5 milijona evrov več kot letos. Denar bo ublažil stisko bolnišnic, bolnišnicam bo razdeljen glede na povečanje programov, bolje bodo plačane presaditve srca, zdravljenje možganske kapi in pregledi, denar bo tudi za dodatne referenčne in učne ambulante, ki bodo razbremenile zdravnike v osnovnem zdravstvu, je ministrica opisala vsebino aneksa. Izvedeli smo tudi, da je naklonjena izrabi zmogljivosti bolnišnic in samoplačništvu. In načrti za prihodnje leto?

V sedmih do devetih mesecih bodo tuji in domači strokovnjaki analizirali vse izdatke, da »bomo lahko primerjali uspešnost porabljenih sredstev z drugimi zdravstvenimi sistemi in da ne bomo več izgubljali besed o tem, koliko izgubimo v javnih naročilih«, je dejala ministrica. Denar za analizo je obljubila evropska komisija, nato pride na vrsto snovanje resolucije zdravstva do leta 2020. »Moja ambicija je, da dobimo krovne dokumente do konca 2015,« je napovedala. Po tem bo pripravila zakonodajo. Spremembe bodo tudi v svetih zavodov, kamor bo po novem mogoče imenovati le kompetentne ljudi, ki poznajo zdravstvo in znajo brati bilance.

Žaljivo: zdravniki v kletki

Zdravniški sindikat Fides, ki je medtem na drugem koncu Ljubljane šestič zapored izvolil za svojega predsednika Konrada Kuštrina, pa se je na vlado jezil. »Stlačili so nas v kletko, nam zvezali roke in noge, le ust nam še niso zaprli,« je bil slikovit glede položaja zdravnikov Kuštrin.

Fides ne bo podpisal dogovora z vlado

V ponedeljek Fides ne bo podpisal dogovora sindikatov z vlado. »Enako kot policisti zahtevamo tako fleksibilizacijo javnega sektorja, da se bomo lahko posamezne poklicne skupine posebej pogajale o svojih vprašanjih. Vladi tudi predlagamo, naj najkasneje do 1. marca prizna standarde in normative zdravniškega dela. Tisti zdravnik, ki ne zmore narediti več, se bo lahko odpovedal temu, da dela več, za to delo bodo lahko zaposlili drugega zdravnika. Tisti pa, ki so pripravljeni delati več, naj bodo tudi plačani več. Zdravnik bo za bolnika imel tako več časa, ta bo bolje pregledan, stroški zdravstvene obravnave se bodo zato zmanjšali,« je povedal Kuštrin, ki je potožil tudi, da zdravništvo z ministrico ne more vzpostaviti nobenega dialoga: »Kot koordinacija zdravniških organizacij smo jo povabili, da nam predstavi načrte, a ni prišla, poslala je sekretarko. Za zdravnike, ki smo odgovorni za vsak recept, vsako napotnico, vsak bolniški list je takšen odnos oblasti žaljiv.«

»Zdravniki ne moremo privoliti v zmanjševanje števila vseh javnih uslužbencev po vrsti, ker zdravnikov manjka. Stavka je zadnja možnost, v katero bomo šli zdravniki, če ne bo nobenega posluha. Razmišljamo pa o ustanovitvi skupinskih praks, kar pa bi dejansko pomenilo izstop iz javnega sektorja,« je bil določen Kuštrin, ki čuti ob tem, ko je vstopil v 21. leto vodenja Fidesa, do svojih članov velikansko odgovornost.

»Potrudila se bom, da bo zdravniški poklic korektno plačan, mislim predvsem na variabilni del, pred tem pa mora biti znano, koliko morajo narediti za plačo. A nek enoten koncept nagrajevanja v javnem sektorju kljub vsemu mora biti,« je menila Kolar Celarčeva.