Zdravstvo počiva na vedejih, ki iščejo službe

Kadrovske zagate: Največji zdravstveni ustanovi v rokah vedejev. Manj avtoritete, manj strategije, slabše vodenje.

Objavljeno
17. julij 2015 20.47
Univrzitetni klinični center. Ljubljana 25. maj 2015.
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana – Zdravstvo je v nenavadnem položaju. Direktorja največjih ustanov – Samo Fakin na čelu zdravstvene blagajne in Simon Vrhunec v UKC Ljubljana – upravljata ves zdravstveni denar in tretjino vseh bolnišničnih zmogljivosti kot vršilca dolžnosti. Politika je očitno v veliki kadrovski zadregi. Vrhunca bodo prihodnji teden predvidoma zamenjali z – novim vršilcem dolžnosti.

Politika, od katere so odvisna imenovanja v državnih zavodih, se je uskladila, da ne Samo Fakin ne Simon Vrhunec nista primerna za vodenje. Že vse leto se ukvarja z iskanjem in imenovanjem novih direktorjev, a ji to doslej ni uspelo.

V. d. upravljanje 2,414 milijarde evrov

Brez pravega direktorja je tako Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki upravlja 2,414 milijarde evrov zdravstvenega denarja in ima 860 zaposlenih. Brez pravega menedžerja je UKC, ki razpolaga s 440 milijoni evrov na leto, ima 7800 zaposlenih in zdravi vsako leto 800.000 bolnikov. Od tega tedna pa je na prepihu tudi Janez Remškar, direktor Onkološkega inštituta (OI), ki ima 86 milijonov evrov na leto in 960 zaposlenih.

Njegova morebitna razrešitev utegne kadrovske zadrege politikov za zdravstvo še okrepiti, saj je več kot očitno, da politika nima kandidatov, ki bi hoteli priti na čelo takih ustanov in s katerimi bi se tudi politiki strinjali. K (ne)uspešnosti iskanja menedžerjev najbrž pripomore tudi to, da so v javnem sektorju plače za tako odgovorno delo mizerne: vsak od naštetih zasluži okoli 2400 evrov neto (4700 bruto). Skozi to, da so v negotovem položaju generalni direktorji, so negotovo vodene tudi inštitucije. Kako?

Samo Fakin, 58-letni generalni direktor, je vršilec dolžnosti dva meseca. »Kot vršilec dolžnosti se počutim negotovo v osebnem smislu. Ukvarjam se z lastnim preživetjem, iščem si službo. Sem v podobnem položaju kot prekarni delavci. Nisem osredotočen na dolgoročni razvoj, saj je jasno, da ne bom več dolgo tukaj. V ospredju vodenja so kratkoročni cilji, ne strateški. Za ustanovo to ni v redu. Bolj naporno je tudi vodenje ekipe. Nekateri zaposleni potrebujejo avtoritativno vodstvo, da lahko delujejo, a ker kot vršilec dolžnosti nimam avtoritete, me manj zavzeto poslušajo. Prav tako imam kot vršilec dolžnosti manj vpliva na zdravstveno politiko, katere del je ZZZS. Nikogar ni strah spreti se z mano, saj vedo, da bom v kratkem odšel. Tako je veliko težje uveljavljati naloge, ki jih imam kot generalni direktor ZZZS.«

Fakin vodi ZZZS že deveto leto. Splošno mnenje, da zdravstvo ne deluje dobro, ki ga je širil tudi sam, je »udarilo« tudi po njegovem prvem možu. Po dveh razpisih, na katerih ga je upravni odbor (enkrat tudi skupščina) sicer imenoval, ga je državni zbor tako rekoč soglasno zavrnil (za Fakina je glasoval en poslanec). Upravni odbor ga je nato 15. maja imenoval za vršilca dolžnosti, najdlje za leto dni. A razpisa še ni. Lučka Böhm, predsednica upravnega odbora ZZZS, je povedala, da ga ne bo pred septembrom: »Če bi razpis dali takoj maja, bi imenovanje padlo v drugo polovico julija, ko so dopusti. Zato smo se odločili za čas po dopustih. ZZZS potrebuje kompetentnega direktorja, ki bo lahko začel takoj delati, ne pa, da se bo šele začel učiti.«

Vrhunec: Težje je voditi kolektiv

Simon Vrhunec, 51-letni magister ekonomije, je v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana že polni dve leti. Kako vpliva njegov položaj na njegovo delo? »Imam sicer polna pooblastila, a je vseeno drugače. Razlika je v avtoriteti. Ker nimam podpore tistih, ki me imenujejo, me tudi del sodelavcev ne jemlje povsem resno. Tako je težje voditi kolektiv. Medsebojna razmerja so veliko bolj pragmatična, mnogi špekulirajo, ali sploh narediti nekaj ali ne, saj bo v tem času najbrž že nov direktor. Kot vršilec dolžnosti sodelavcem v nekaterih zadevah popuščaš, težko imaš strategijo. Poglejte absurd: marca sem se prijavil na razpis, predložil sem strategijo vodenja UKC, s katero se svet zavoda ni strinjal, saj me ni izbral. Zdaj pa isti svet zavoda od mene zahteva strategijo tržne dejavnosti UKC. Kako naj jo naredim in zakaj, ko pa je jasno, da bo prišel nekdo drug.«

Vrhunec vodi UKC polnih šest let. Njegova »zgodba« je zapletena. Leta 2013 ga je svet zavoda sicer izbral, a predloga vlada Alenke Bratušek sploh ni uvrstila na dnevni red, tako ga ni niti potrdila niti zavrnila. Vlada Mira Cerarja pa je Vrhunca zavrnila, nato pa ga je svet zavoda, v katerem ima Cerarjeva vlada večino, imenoval za v. d. Na razpisu za direktorja UKC letos spomladi svet zavoda ni izbral nobenega kandidata, tudi Vrhunca ne, pač pa je Vrhunca takrat znova imenoval za v. d. Kmalu za tem je ministrica Milojka Kolar Celarc Vrhunca pozvala k odstopu zaradi »smrti na nevrologiji«, ki so se sicer zgodile decembra lani in so bile znane že od januarja, torej pred Vrhunčevim vnovičnim imenovanjem. Vrhunec pravi, da je ves ta čas ostal v UKC zaradi odgovornosti, ki jo čuti do UKC, nazadnje zaradi izpeljave akreditacije.

A takšno vztrajanje postaja tudi zanj vse težje. V. d.-mandat se mu izteče 10. avgusta, a razpisa za generalnega direktorja UKC sploh ni bilo. Svet zavoda se je namreč lotil spremembe statuta, da bi razpis objavil po novem statutu, a se je zapletlo v rokih.

Kdo bo prihodnji teden imenovan za novega direktorja UKC, Tomaž Glažar, predsednik sveta UKC, ni vedel povedati, saj kandidata še nima, je dejal. Ali pa je kandidat morda zdaj dobro varovana skrivnost. Kakorkoli, razpisa ni bilo, zato bo spet vršilec dolžnosti z negotovim položajem.