Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada bo jutri razpravljala o potovanju slovenskih vojakov v Latvijo. Ko je na Poljsko pred tednom že pripotovalo prvih tisoč vojakov in oklepnikov iz ZDA, so se iz Moskve odzvali, da to razumejo kot grožnjo njihovim interesom in varnosti.
Pred ministri ta teden še ne bo zadnje odločanje o sodelovanju v operaciji Nata na Baltiku. Najprej bodo ministri odločili, podobno kot lani, ko so poslali vojake v Irak, o nameri, s katero bodo seznanili odbore v državnem zboru. Po razpravi poslancev, ki je običajno za zaprtimi vrati, pa se bo vlada dokončno odločila. Za takšen postopek, ki je običajen za vojaška posredovanja na tujem, se je vlada odločila, da bi zagotovila obveščenost in vključenost vseh vej oblasti, čeprav na Baltiku ni vojaških spopadov.
Po vaji stalna namestitev enot
To bo v kratkem časovnem obdobju že druga pot naših vojakov na severovzhod Evrope. Od septembra do božiča je nekaj deset vojakov že sodelovalo na vojaških vajah Nata. Z nekaj zapleti, večina naših vojakov je, denimo, zamudila letalo z Brnika, ker je zatajil avtobusni prevoz iz Novega mesta, so lani komaj še pravočasno prišli v Estonijo. Predvidoma maja bodo vojaki tokrat v Latvijo odpotovali za daljše obdobje.
Naši vojaki in enote iz drugih držav Nata bodo v štirih državah na meji zavezništva z Rusijo nameščeni stalno. Na območje nekdanje vzhodne Evrope s tem za dalj časa prihaja doslej največja skupina ameriških vojakov. Letos bo vojaška pomoč Latviji našo državo po oceni obrambnega ministrstva stala 2,8 milijona evrov. Dokončno odločitev, da morajo naši vojaki začeti pakirati kovčke, bo vlada sprejela najbrž februarja.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Simbolni pomen vojakov
O namestitvi štirih bataljonskih skupin v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem so se države Nata odločile na vrhu v Varšavi julija lani. O tem, da se jim bodo pridružili tudi naši vojaki, so bili takrat zaupno obveščeni tudi poslanci v odboru za obrambo. Bilo je tik pred obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je prišel na obletnico postavitve kapelice na Vršiču.
Direktor direktorata za obrambo Aleš Mišmaš je po odločitvi v Varšavi pojasnil, da se baltske države počutijo ogrožene tudi zaradi ruskih nenapovedanih vojaški vaj, neodgovornih preletov vojaških letal, različnih načinov hibridnega vojskovanja in propagande. Na meji z Rusijo bo relativno malo vojakov Nata, ki bodo imeli predvsem simbolni pomen. »Če se karkoli zgodi, bo to napad na vse,« je simboliko opisal Mišmaš. Da bomo prispevali največ 50 vojakov, je vlada napovedala na srečanju obrambnih ministrov Nata oktobra v Bruslju.
Zastraševanje ali populizem
Nasprotujemo Natovi operaciji zastraševanja Rusije, je včeraj protestiral poslanec ZL Miha Kordiš, ki je predstavil zahtevo te stranke, da bi odbor za obrambo odpovedal sodelovanje.
Poslanec ZL Miha Kordiš
Iz ZL opozarjajo, da se za sodelovanje v operaciji ni odločilo kar 12 od 28 članic Nata. »Nato je zanetil vojno v Ukrajini, v Siriji, razrušil Libijo, meče vlade, destabilizira države in povzroča begunske krize. Rusija pa je prijateljska država in rešitve konfliktov, tudi begunske krize, brez nje ne bo,« pravi Kordiš.ZL je prejšnji teden pri predsedniku DZ Milanu Brglezu že protestirala, ker je predsednik odbora Žan Mahnič (SDS) odločanje o odpovedi poti v Latvijo napovedal šele za sredo prihodnjega tedna. Vatovec meni, da Mahnič zavlačuje, ker bo ta teden na poti v ZDA, zato je Brglezu predlagal, naj sejo namesto Mahniča izpelje kateri od podpredsednikov. Mahnič je, ko je včeraj v Frankfurtu čakal letalo za ZDA, pojasnil, da je razpravo sklical povsem pravočasno, o predlogu, da bi odpovedali pot vojakov, pa dodal: »Gre za tipični skrajni levičarski populizem in nabiranje političnih točk.«
