Zelena luč lezbični posvojitvi otroka

Na ministrstvu za delo so poudarili, da bi bila takšna posvojitev večkrat absolutno v največjem interesu otroka.

tor, 19.07.2011, 11:46; spremenjen: 20:00
Se je odprla pravna pot za ureditev njihovih pravic?

•V slovenskih istospolnih družinah živi okoli sto otrok. 

•Pri nas sta bili doslej priznani dve tuji sodni odločbi, obe iz ZDA, kjer je en slovenski gejevski par posvojil deklico, drugi pa je dobil otroka s pomočjo nadomestne matere.

Ljubljana - Ljubljana - Lezbijkama, ki dlje časa živita skupaj, se je pred časom po umetni oploditvi rodil otrok. Obe skrbita zanj in tista, ki ni njegova biološka mati, je na center za socialno delo vložila prošnjo za posvojitev partneričinega biološkega otroka.

Ker so vlogo zavrnili, se je pritožila na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). To je prošnji ugodilo. Čeprav bi nastal upravni spor, ni prav verjetno, da bi sodišče spremenilo odločitev ministrstva, menijo strokovnjaki.

Torej bi bilo mogoče sklepati, da bo odslej - ne glede na to, ali bi novi družinski zakonik na referendumu padel - posameznik v istospolni partnerski skupnosti lahko posvojil otroka po partnerju.

Na MDDSZ so danes pojasnili, da že 35 let veljavni zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v 135. členu glede možnosti enostranske posvojitve oseb ne loči glede na njihov partnerski status, saj ne zahteva niti obstoja zakonske zveze, niti zunajzakonske skupnosti, niti kakršnekoli druge partnerske skupnosti, ampak lahko otroka posvoji vsakdo kot posameznik - če se izkaže, da je to v največjo otrokovo korist.

Zanikanje možnosti, da biološkega otroka enega partnerja posvoji partner istega spola, če lahko to stori zunajzakonski partner nasprotnega spola, ob izpolnjevanju vseh drugih s predpisi določenih pogojev na tem področju je pravno nedopustna diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti. »Takšno ravnanje bi kršilo ustavo in evropsko konvencijo o človekovih pravicah, hkrati pa ne bi upoštevalo več odločb evropskega sodišča za človekove pravice,« so prepričani na MDDSZ.

Poudarili so, da pristojni organi v procesu preverjanja niso ugotovili nobenih strokovnih zadržkov, ki bi zahtevali zavrnitev posvojitve. »Nasprotno, v postopku se je večkrat izkazalo, da bi bila takšna posvojitev nesporno v največjem interesu otroka, ki v tej skupnosti že živi in ki mu tudi zagotavlja ustrezno družinsko okolje, varnost in podporo, ki so ključnega pomena za ustrezen otrokov razvoj,« so še utemeljili na MDDSZ in dodali, da je dopustnost enostranske posvojitve v istospolnih družinah, pri katerih eden od partnerjev posvoji biološkega otroka drugega, 28. januarja 2010 izrecno potrdilo vrhovno sodišče v sklepu o priznanju tuje sodne odločbe o posvojitvi, s katerim je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilstva.

Odločitev pravno ni sporna

»Odločitev ministrstva pravno ni sporna, - čeprav morda zakon, ki ureja družinska vprašanja, izrecno ne določa tako -, ker pristojni organ ali pozneje sodišče neposredno uporabi ustavo oziroma pravilno razlago ustave. V tem konkretnem primeru mislim na 14. člen, ki govori o enakosti pred zakonom oziroma prepovedi diskriminacije,« je razložil ustavni pravnik dr. Andraž Teršek. »V takšnih primerih se jasno pokaže tista tako zelo pomembna in prepotrebna, v našem pravnem redu pa premalo prisotna pravodajna funkcija sodnih organov ali centra za socialno delo ali ministrstva. To je nekaj pravno sprejemljivega, legitimnega, želeti si je, da bi bilo takšnih pravodajnih odločitev - ki so v določeni meri tudi pogumne, ampak ne gre za to, da so pogumne, temveč za to, da so ustavno pravilne - več,« je dejal Teršek.

Ministrstvo je v upravnih zadevah pri posvojitvah pritožbeni organ - proti njegovi odločbi ni dopustna pritožba, je pa mogoče sprožiti upravni spor pred upravnim sodiščem in zahtevati varstvo zakonitosti pred vrhovnim sodiščem. »Možno je, da bi se vrhovno sodišče potem drugače odločilo. Ne verjamem pa, da bi se v 21. stoletju, glede na vse, kar se na področju razvoja, prava, ustavne demokracije in človekovih pravic dogaja v Evropi, to zgodilo,« je ocenil ustavni pravnik.

Nasprotniki novega, junija sprejetega družinskega zakonika bodo 1. septembra začeli zbirati 40.000 podpisov za razpis referenduma. Za pobudnike referenduma je ena najbolj nesprejemljivih določb v novem zakoniku prav ta, da sme eden od partnerjev v istospolni skupnosti posvojiti biološkega otroka drugega. Vendar se zdi, da bodo, čeprav bi ustavno sodišče dovolilo referendum in bi zakonik na njem padel, enostranske posvojitve v istospolnih skupnostih poslej možne.

Prijavi sovražni govor