Zelena luč za fiskalno pravilo

Ljubljana – Ustavna komisija je včeraj soglasno sklenila, da se začne postopek za spreminjanje 148. člena ustave, v katerega bi zapisali zlato fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu. Predlog je pred slabima dvema tednoma pripravila vlada, o njem se je premier Janez Janša že pogovarjal z vodjema opozicije Zoranom Jankovićem (PS) in Borutom Pahorjem (SD).

Parlamentarne stranke načeloma podpirajo predlog, da se fiskalno pravilo zapiše v ustavo. Nekaj razlik je povezanih z vprašanjem, kako hitro ga mora državni zbor v skladu z medvladno pogodbo 25 članic EU o fiskalnem paktu vnesti vanjo glede na to, da naj bi državni proračun temu pravilu prvič sledil leta 2015. In še – predvsem Pozitivna Slovenija bi rada imela jasne izračune, ki bodo pokazali, kakšen bo vpliv tega pravila na gospodarstvo. Predlog spremembe ustave predvideva tudi sprejetje posebnega zakona, ki bo podrobneje opredelil izvedbo fiskalnega pravila, državni zbor pa ga bo moral tako kot ustavni zakon za spremembo ustave potrditi z dvotretjinsko večino.

Sedemčlanska 
strokovna skupina

Ustavna komisija je ustanovila sedemčlansko strokovno skupino – ta se bo prvič sestala v petek – ki bo pripravila mnenje o vladnem predlogu sprememb 148. člena ustave. V njej bodo poleg ustavnih pravnikov dr. Toneta Jerovška (predlog SDS) in dr. Lojzeta Udeta (PS) še profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete, in sicer dr. Tine Stanovnik (PS) in dr. Igor Masten (DLGV). SD je za članico skupine predlaga strokovnjakinjo s področja javnih financ Heleno Kamnar, NSi pa dr. Žigo Andoljška s Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Po predlogu SLS bo v strokovni skupini še vrhovni državni revizor Jorg Kristjan Petrovič.

Kje je še možno 
soglasje

Pred sejo ustavne komisije se je njen predsednik Gregor Virant na neformalnem sestanku srečal z vodji poslanskih skupin, da bi preveril, ali še kateri od drugih 40 predlogov, ki so jih dale stranke za spremembo ustave v tem mandatu, uživa dovolj veliko podporo, da bi lahko državni zbor o njih dosegel dvotretjinsko večino.

Po sestanku je Virant dejal, da bi lahko ustavno večino dosegli pri vprašanju preoblikovanja državnega sveta oziroma njegovi ukinitvi, referendumski zakonodaji, razbremenitvi ustavnega sodišča in poskusnem mandatu sodnikov. Ta vprašanja so v preteklosti že bila v ustavnorevizijskem postopku, vendar parlamentarnim strankam zanje nikoli ni uspelo doseči zadostne večine. Ko bodo ugotovili, za katere ustavne spremembe jo lahko dosežejo, pa bodo po Virantovih napovedih verjetno vložili skupen predlog poslanskih skupin na ustavno komisijo.