»Želimo si, da se Evropska unija okrepi«

München − Na letošnji Münchenski varnostni konferenci je poleg slovenske obrambne ministrice Andreje Katič sodeloval tudi predsednik Borut Pahor, ki je na Bavarsko prispel le nekaj dni po obiskih v Nemčiji, Rusiji in Ukrajini. Ti so vzbudili zanimanje številnih udeležencev konference, katere osrednja tema so bili odnosi Evrope z Rusijo in ZDA.

Kakšni so vaši občutki po pogovorih s predsednikom Vladimirjem Putinom? Koliko je pripravljen na dogovore o Ukrajini? Je opaziti spremembe po nastopu novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa?

Nobeden od mojih današnjih sogovornikov ni začel sestanka z menoj, ne da bi vprašal po teh občutkih, in vsem sem povedal, da je vse v znamenju pričakovanja predsednika Putina v zvezi s srečanjem s predsednikom Trumpom. Očitno je, da je Moskva v zadnjih mesecih akumulirala veliko pozitivnih pričakovanj v zvezi s tem srečanjem in z možnostjo otoplitve odnosov, vendar že v času mojega obiska niso skrivali spoznanja, da se stvari v Washingtonu razvijajo drugače od tistih prvih, za ruska pričakovanja zelo imenitnih napovedi.

V Münchnu so mnogi čutili olajšanje zaradi izjav ameriškega podpredsednika Mika Pencea o privrženosti Natu in Evropi, potem ko so se nekateri že bali, da se bodo Rusija in ZDA pogovarjale prek evropskih glav.

Prav gotovo je to olajšanje, kar koli drugega bi bilo strašno razočaranje. Vendar moram reči glede na vse pogovore, ki sem jih imel ne le tu v Münchnu, ampak tudi prej, da to ne odpravlja v celoti skrbi evropskih zaveznikov in zlasti ne vzhodnoevropskih držav. Moje stališče je, da vprašanje ostaja tudi dogovor o Ukrajini. Predsedniku Porošenku sem po vrnitvi iz Rusije dejal, da tu ni samo odgovornost ZDA in Rusije, ampak tudi EU, in tudi [podpredsedniku evropske komisije Fransu] Timmermansu sem povedal, da je za rešitev krize bistveno načelno končno stališče EU do statusa Ukrajine v prihodnji evropski arhitekturi. Slovenija zaradi geopolitičnih razlogov na srečo ni del teh problemov. Imamo dobre odnose z zahodnimi zavezniki, pripadamo zahodnemu svetu, in ker je že podpredsednik [Joseph] Biden sprejel naše vabilo na Brdo-Brione, smo se danes [v soboto] dogovorili za kratek sestanek s podpredsednikom Penceom. Imamo pa tudi dobre odnose z Rusko federacijo, a kot sem povedal vsem, ne na njihov račun.

Se črnogorska stran že boji za svoje članstvo v Natu? Se mora zaradi tega nestabilnosti bati ves Zahodni Balkan?

V pogovorih s predsednikom Putinom sem razmeram na Zahodnem Balkanu namenil veliko časa in ni bil presenečen, saj sva se o tem pogovarjala že med njegovim obiskom v Ljubljani. Ve, da obstaja neki prastrah pred tem, da bi se Ruska federacija odločila poleg nekaterih območij vzhodne in severne Evrope odpreti tudi vprašanje geopolitične razdelitve vpliva na Zahodnem Balkanu. Opozoril sem, da bi to lahko privedlo do velikih trenj in vznika novih sporov, izrecno sem izrazil upanje, da bo proces včlanitve Črne gore v Nato minil brez posebnosti in težav, zavedajoč se, da črnogorska stran zdaj že uradno govori o po njihovem mnenju ruskem vmešavanju v notranjepolitične zadeve. Slovenija pa bo še naprej ena najbolj iskrenih pomočnic in zaveznic Črne gore pri tem procesu. S predsednikom Putinom sva se pogovarjala tudi o Bosni in Hercegovini in izrazil sem zaskrbljenost, da bi bila podpora predsedniku Republike Srbske Dodiku razumljena kot podpora razkroju BiH. Na moje prijetno presenečenje je jasno povedal, da je Ruska federacija eden od porokov obstoja BiH.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je govoril o postzahodnem svetu, kar kaže tudi na rusko željo po odnosih s posameznimi državami, in ne z evropskimi integracijami. Slovenija je podala pobudo za reforme EU tudi z možnostmi tesnejšega povezovanja. Kako aktualna je ta pobuda?

Podpredsedniku Timmermansu sem povedal, da ima Slovenija za poudarjanje svoje proevropske in prozahodne usmerjenosti zelo razvidne razloge: smo razmeroma majhna država in zgodovinsko na prepihu, zato nam ne bi koristilo nič, kar bi razrahljalo Evropsko unijo in vojaško zavezništvo Nato. Ob morebitnem takšnem neljubem razvoju dogodkov se bomo pripravili in znali obnašati, a je to daleč od tistega, kar bi si želeli in za kar si prizadevamo. Želimo si, da se Evropska unija okrepi.

Ali so nove težave s slovenskim jezikom na avstrijskem Koroškem znamenje novega nacionalizma med slovenskimi sosedami?

Kot predsednik republike pri takšnih stvareh vedno počakam, da svoje opravijo zunanje ministrstvo, odbor za zunanjo in evropsko politiko v državnem zboru in vlada, tokrat pa zaradi občutljivosti problema nisem okleval in sem že dan pred odhodom v München prosil, da k meni na razgovor pride avstrijska veleposlanica. Dokler avstrijska stran izpolnjuje pogoje, ki so zapisani v sedmem členu in so tudi sicer v duhu avstrijske državne pogodbe, mi razumemo, da Avstrija Slovenijo obravnava kot sopodpisnico ADP. Mislim, da je treba pristopiti v duhu dialoga, a če bi se pokazalo, da prizadevanje vlade ne bo takoj obrodilo sadov, se bom tudi sam vključil in pomagal.