Tiskane izdaje
Ljubljana - Šestdeset let starosti in 40 let pokojninske dobe bosta, kot predvideva nova Vizjakova pokojninska reforma, pogoja za predčasno pokojnino, sicer pa se bo delovna doba postopno zviševala do 65 let, kakor je napovedoval že na referendumu padli Svetlikov ZPIZ-2.
Med glavnimi določili zakonskega predloga so, da se starostna meja za moške in ženske izenačuje, dvig upokojitvene starosti bo postopen do leta 2020. Odmerni odstotek bo po novem 78, obračunsko obdobje za odmero pa 28 let, z izvzemom najslabših 3 let. Za vsakega otroka pripada osem mesecev znižanja starosti, šteje se tudi dve tretjini obveznega služenja vojaškega roka. Za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo je malus 0,3 odstotka. Kontroverzne informativne osebne račune, ki bodo omogočili vpogled o vplačanih prispevkih, naj bi vzpostavili do 1. januarja 2014.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je po včerajšnji predstavitvi osnutka pokojninske reforme koalicijskim poslancem ocenil, da so odzivi vladnih partneric ugodni in da načelno ne nasprotujejo zakonskim rešitvam. »Končni tekst bo seveda nastal na podlagi usklajevanja in pripomb socialnih partnerjev ter opozicije, zato bomo po nekaj tednih lahko videli, kje smo,« je povedal Vizjak.
Največ pomislekov pričakuje o treh ključnih vprašanjih: ali pokojninski sistem vezati na dejanska vplačila v pokojninsko blagajno, o poenotenju približno 40-letne zavarovalne dobe za polno pokojnino in o usklajevanju pokojnin z inflacijo, namesto z rastjo plač.
Pokojnini, ki temelji na vplačanih prispevkih, bomo vrnili status pravice, zaslužene z minulim delom in vplačanimi prispevki v pokojninsko blagajno, pravijo predlagatelji zakona, ki napovedujejo, da bodo pokojninsko blagajno očistili vseh tistih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih.
Ženske in moški po novem v pokoj pri enaki starosti
Zagotoviti dostojne pokojnine in finančno vzdržnost pokojninske blagajne sta temeljna namena predloga zakona, zagotavljajo v vladi, v SD pa jo opozarjajo, da ima velik problem s kredibilnostjo, ker je lani rušila reformo, zdaj pa predlaga še hujšo.
Kot glavne spremembe v obveznem pokojninskem zavarovanju pripravljavci zakona navajajo zvišanje in izenačitev upokojitvenih starosti moških in žensk. V Sloveniji imamo v primerjavi z drugimi evropskimi državami najnižjo minimalno starost za upokojitev moških 58 let in eno izmed najnižjih za ženske (57 let in štiri mesece leta 2011).
Napovedujejo vzpostavitev spodbudnejše politike bonusov in restriktivnejše politike malusov ter omejitev časovnih bonusov. Poslej naj bi se moškim in ženskam za vsak mesec upokojitve pred »polno« starostjo 65 let pokojnina znižala za 0,3 odstotka. Ker se »polna« starost postopno zvišuje, se bo prav tako postopno dvigala doba za predčasno pokojnino za zavarovanke z 38 na 40 let. Po drugi strani pa predlagajo bonus za tiste, ki ostanejo zaposleni po dopolnjeni polni pokojninski dobi - vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo zaposleni ob plači upravičeni še do 20 odstotkov pokojnine, ki bi jim pripadala ob upokojitvi, hkrati pa se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali zaposleni, povečal tudi odmerni odstotek za pokojnino. Bonus zavarovancu bo pripadal največ do 65. leta starosti.
Vlada obljublja tudi vzpostavitev večje fleksibilnosti in odprtosti instituta delne upokojitve, ki bo po novem omogočena vsem, tudi samozaposlenim in kmetom.
Po mnenju snovalcev zakona sedanji način odmere, z upoštevanjem najugodnejših zaporednih 18 let zavarovanja po letu 1970, ni pravičen, saj upošteva dohodke, za katere so bili plačani prispevki iz razmeroma kratkega obdobja. Pravičneje se jim zdi upoštevati 28 let, z izvzemom treh najslabših. Podaljševanje obdobja in možnost izvzema bosta prav tako potekala postopno.
Predvidevajo, da bodo posebne izdatke, ki so bili plačani prek pokojninske blagajne na podlagi 232. člena, v prehodnem obdobju izločili iz pokojninske blagajne, izplačevanje teh pravic pa v enem letu od sprejetja ZPIZ-2 uredili v posebnem zakonu.
Uvedba informativnih osebnih računov bo dodatno povečala preglednost pokojninskega sistema in motiviranost zavarovancev za vztrajanje v delovnem razmerju, so prepričani v vladi. Zpiz bo račune vodil za vsakega zavarovanca, vseboval pa bo podatke o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki, ter o priznani delovni dobi.
Spremembe načrtujejo tudi pri poklicnem in dodatnem zavarovanju.
Prednostni projekt vlade
Ekonomsko-socialni svet bo tudi o novi pokojninski reformi, tako kot o reformi trga dela, prvič razpravljal v petek. »Od pogajalcev pričakujem, da se bodo projektu posvetili prednostno, saj so ključni tako za javnofinančno sliko kot upravičence, ki jim bomo s to reformo ustavili padanje pokojnin,« je opozoril minister Andrej Vizjak.
Kritike predsednika SD Igorja Lukšiča, da bo imela vlada pri pokojninski reformi »veliko težavo s kredibilnostjo«, saj so prejšnjo zrušili, zdaj pa napovedujejo hujšo, je Vizjak zavrnil. Po njegovem mnenju je pokojninski zakon, ki ga predlaga Janševa vlada, glede ključnih sporočil in nastavkov precej drugačen od junija lani na referendumu zavrnjene reforme, drugačni pa so tudi kratkoročni finančni učinki. »Težko komentiram izjave nekoga, ki očitno zakona še prebral ni. Prejšnja reforma je bila slaba in je imela kar nekaj vrzeli. Nova je boljša, saj ima za te vrzeli drugačne rešitve,« se je odzval Vizjak in pri tem poudaril »čiščenje« izdatkov, ki nimajo podlage v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, osebne informativne izračune, s katerimi bo vsak posameznik pri državi lahko preveril, ali in koliko mu delodajalec plačuje socialne prispevke, ter osredotočenje na posameznikovo delovno dobo.
»Mislimo, da je starost pomemben dejavnik za pridobitev polne pokojnine, vendar je še bolj kot to pomembno, kolikšno obdobje je bil nekdo zavarovan. Za srednjeročno obdobje, nekako do leta 2020, je ključno, da pogoje za pridobitev pokojnine vežemo predvsem na 40 let zavarovalne dobe in s tem povišamo upokojitveno starost. To so drugačna izhodišča kot prej, zato me skoraj jezi, ko mi nekdo hoče navreči, da smo zgolj povzemali stare rešitve. To so konceptualno precej različne stvari,« je pojasnil minister za delo.
V stranki Desus, ki je v preteklem mandatu nasprotovala pokojninski reformi, tokrat nimajo slabih prvih vtisov, je po predstavitvi dejal vodja njihove poslanske skupine Franc Jurša. »Zelo težko je zaključevati, če smo bili s predlogom šele dobro seznanjeni. O dokončni sprejemljivosti zakona bomo v stranki še razpravljali,« je bil previden Jurša. Možnost, da bi bila reforma na nekaterih točkah lahko sporna bodisi za katero od koalicijskih bodisi opozicijskih strank, je dopustil tudi minister Vizjak. »Toda tu smo, da si nalijemo čistega vina, izmenjamo argumente in najdemo najboljše rešitve,« je še dodal.
Predsednik opozicijske SD Igor Lukšič je napovedal, da bodo reformo podprli v tistem delu, ki bo usklajen s sindikati in upokojenci, in ki ne bo ideološko razdvajala slovenske javnosti. V SD tako vladi med drugim predlagajo, naj uredi vprašanje t. i. izjemnih pokojnin, podpirajo tudi uvedbo informativnih izračunov, »nikakor pa ne uvedbe osebnih računov«.
Enotni o nujnosti sprememb
»Zagotavljanje trenutne ravni pokojnin po letu 2016 brez sprememb ne bo mogoče,« so prepričani snovalci novega ZPIZ-2, ki zagotavljajo, da njihov predlog predvideva prilagajanje sedanjega pokojninskega sistema novim demografskim in gospodarskim okoliščinam. Trdijo, da pogled v zgodovino urejanja pokojninskega sistema v Sloveniji kaže, da so se podeljevale pravice, ki so odstopale od osnovnega načela zavarovanja. »V večini primerov niso bile v funkciji zagotavljanja solidarnosti med zavarovanci, ampak zagotavljanja pravic posameznim družbenim skupinam,« so zapisali v osnutku reforme.
