Zgodovina slovenskih vlad in Pahorjeva politična pot

Borut Pahor je tretji predsednik vlade v zgodovini samostojne Slovenije, ki je predčasno zaključil mandat.

tor, 20.09.2011, 19:15

Ljubljana - Borut Pahor je tretji predsednik vlade v zgodovini samostojne Slovenije, ki je po izglasovani nezaupnici v DZ predčasno zaključil mandat. Vlada, ki jo je vodil, pa je deveta slovenska vlada. Pred Pahorjevo je od prvih večstrankarskih volitev Slovenijo vodilo osem koalicijskih vlad. Od teh sta dve vodenje države naslednikom predale po izglasovani nezaupnici v DZ, vse ostale pa po volitvah.

Pahorjeva politična kariera; od delegata do premiera

Dosedanji premier je sicer diplomirani politolog, nekdanji predsednik parlamenta in evropski poslanec, od leta 1997 pa vodi Socialne demokrate.

Svojo poklicno pot je začel leta 1990 kot delegat tedanje Skupščine Republike Slovenije, ko je tudi predsedoval odboru za mladinska vprašanja ter odboru za mednarodne zadeve. Leta 1992 je bil izvoljen za poslanca državnega zbora ter bil v tem mandatu član komisije za evropske zadeve, komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb in odbora za obrambo, vodil pa je tudi slovensko delegacijo v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Leta 1993 je postal podpredsednik tedanje Združene liste socialnih demokratov (ZLSD). Marca 1997 pa je bil na 3. kongresu tedanje ZLSD v Ljubljani izvoljen za novega predsednika stranke.

Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je stranka pod Pahorjevim vodstvom prejela 12,08 odstotka glasov ter skupaj z LDS, SLS ter DeSUS vstopila v vlado. ZLSD je bila v vladni koaliciji druga najmočnejša stranka in je pokrivala tri resorje. Predsednik stranke Pahor pa je postal predsednik državnega zbora. Junija 2001 je bil Pahor na kongresu v Kopru sicer ponovno izvoljen za predsednika ZLSD.

Še pred koncem mandata državnega zbora, junija 2004, pa je bil Pahor s prednostnimi glasovi izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu.

Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je sicer ZLSD prejela 10,17 odstotka glasov in se kot tretja najmočnejša stranka v parlamentu znova preselila v opozicijo. Na petem kongresu stranke aprila 2005 v Ljubljani se je stranka na Pahorjevo pobudo preimenovala v Socialne demokrate (SD).

Pred predsedniškimi volitvami leta 2007 Pahor ni skrival, da se poigrava z mislijo o kandidaturi, a je odločitev o tem, ali naj kandidira za predsednika republike ali se s stranko na naslednjih parlamentarnih volitvah bori za mandatarstvo, prepustil stranki. Ta se je odločila za slednje in parlamentarne volitve leta 2008 so Socialnim demokratom prinesle relativno zmago, saj je za stranko glasovalo 30,45 odstotka volivk in volivcev.

Na podlagi volilnega izida je državni zbor Pahorja izvolil za mandatarja, ki je sestavil deveto slovensko vlado skupaj z LDS, Zares in DeSUS. Slednji dve koalicijski partnerici sta vlado zapustili, tudi preostali del vlade pa je mandat predčasno končal z neizglasovano zaupnico, ki jo je Pahor vezal na imenovanje novih ministrov.

Kratka zgodovina devetih slovenskih vlad

Prvo vlado v zgodovini samostojne Slovenije je vodil Lojze Peterle, sestavljale pa so jo večinoma stranke, združene v koaliciji Demos. Decembra 1991 je koalicija Demos, ki je sicer zmagala na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, razpadla, z njo pa tudi Peterletova vlada. Njegovo premiersko obdobje se je končalo s konstruktivno nezaupnico.

Nova vlada je bila v parlamentu izvoljena maja 1992, vodil jo je Janez Drnovšek, sestavljale pa so jo stranke LDS, SDS, ZLSD, Zeleni Slovenije, Demokratska stranka Slovenije in Socialistična stranka Slovenije.

Decembra istega leta so potekale državnozborske volitve, na katerih je zmagala LDS. Predsednik tretje vlade pa je januarja 1993 spet postal Janez Drnovšek, ki je vlado sestavil skupaj s SKD, ZLSD in SDSS. Slednja je leta 1994 zaradi zamenjave obrambnega ministra Janeza Janše izstopila iz koalicije, leta 1996 pa je to storila še ZLSD.

Tudi po parlamentarnih volitvah novembra 1996 je vlado sestavil Drnovšek, potem ko je njegova stranka LDS na volitvah znova zmagala. Po neuspelem poskusu, da bi jo sestavil z ZLSD, SNS in DeSUS, jo je februarja 1997 sestavil s SLS in enim ministrom DeSUS. Vlada je dobila le 46 glasov podpore, pretehtal pa je glas poslanca SKD Cirila Pucka. Aprila leta 2000 je nato parlament izglasoval nezaupnico Drnovškovi vladi, potem ko jo je zapustila koalicijska SLS.

Junija je DZ v tretjem poskusu imenoval novo desnosredinsko vlado premiera Andreja Bajuka, k njeni izvolitvi pa sta pripomogli poslanki Polonca Dobrajc (SNS) in Eda Okretič Slamič (DeSUS). Bajukovo vlado sta sestavljali SDS in SLS+SKD, obstala pa je do parlamentarnih volitev sredi oktobra.

Na teh volitvah je znova slavila LDS, tako da je šesto vlado znova sestavil Janez Drnovšek, koalicijo pa so sestavljale stranke LDS, ZLSD, SLS in DeSUS.

Ker je bil Drnovšek decembra 2002 izvoljen na predsedniških volitvah, se je umaknil s položaja premiera. DZ je nato za novega premiera imenoval Antona Ropa, ki je sestavil sedmo slovensko vlado v isti sestavi: LDS, ZLSD, SLS in DeSUS. Aprila 2004 je sicer Rop prekinil koalicijsko pogodbo s SLS, saj je ta podprla interpelacijo proti notranjemu ministru Radu Bohincu.

Na parlamentarnih volitvah oktobra 2004 pa je slavila SDS, tako da je osmo slovensko vlado sestavil Janez Janša, koalicijo pa so sestavljale SDS, NSi, SLS in DeSUS.

Pahor je deveto slovensko vlado sestavil z ministri SD, LDS, Zares in DeSUS, a sta slednji dve stranki iz koalicije predčasno izstopili, tako da sta vladajočo koalicijo od konca junija letos sestavljali le še SD in LDS s skupaj 33 poslanci v DZ.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
2 komentarja
Neznan

Čebelice, čebelice,
ve moje ste prijateljice,
pozabi vas nikdar
vaš stari čebelar.

20. september 2011, ob 19:51:59
Neznan

Dvajset let samostojnosti - je to že zgodovina?. Mogoče za zgodovinarja Dežmana, pa že ta ima prek 4 križe na sebi. Spoštovani pisec tega "romana", pamet v "roke".

20. september 2011, ob 19:28:48
2 komentarja
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej
nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
no