Tiskane izdaje
Ljubljana - Iskati bi morali rešitve, ki bi zaplete v prihodnje preprečevale, opozarjajo pri Transparency International ob objavi magnetograma 69. seje vlade iz julija 2014 o kandidatih za evropsko komisijo.
Po objavi magnetograma je Alenka Bratušek je hitela pojasnjevati, da v zapisu manjka obrazložitev Romana Jakiča, da se ni predlagala sama, temveč stranka Zaab. »Nikoli nisem zanikala, da sem se podpisala pod gradivo, seznama pa nisem sestavila sama. Mislite, da bi nanj uvrstila Tanjo Fajon in Karla Erjavca? Če bi bil predlog moj, bi bil drugače sestavljen,« je dejala.
Prvak SD Dejan Židan je zadovoljen, ker je magnetogram seje, na kateri se je vlada Alenke Bratušek seznanila s kandidati za komisarja, postal javen, saj da je iz njega razvidno zavzemanje SD za enotnega kandidata za komisarja. Kot je dejal, pa ža za to ni bilo posluha. Po njegovem so se odločali med dvema slabima možnostma, slabih namenov pa niso imeli in so sledili mnenju pravne službe.
Vlada je namreč po naročilu upravnega sodišča v ponedeljek objavila magnetogram seje vlade, na kateri so se seznanili s predlogom treh kandidatov za evropskega komisarja. Poleg Bratuškove, ki ji očitajo samokandidaturo, sta bila med kandidati še Erjavec in evropska poslanka iz vrst SD Tanja Fajon.
Iz magnetograma je razvidno, da so člani vlade v burni razpravi iskali pravno vzdržno pot, po kateri bi se izognili nadzoru protikorupcijske komisije. Tudi Židan se je na koncu razprave zavzel, da predlog pošlje v Bruselj generalni sekretariat vlade.
Kot je Židan pojasnil v današnji izjavi novinarjem, je tako verjetno ravnal zaradi kakšnega opozorila pravne službe. Zagotavlja namreč, da vedno posluša mnenje pravne službe in si želi, da je sklepanje v skladu z zakonodajo. Mnenju zakonodajno-pravne službe vlade so tudi na komisarski seji, kot pojasnjuje, sledili prav zato, ker so bile pravne dileme. Je pa po njegovih besedah tudi namen pravne službe, da zagotovi zakonitost političnih odločitev.
»Sicer pa vedno na seji vlade iščemo načine za to, da je vse, kar vlada sprejema, zakonito,« je pojasnil iskanje poti, kako se s predlogom za komisarja izogniti nadzoru protikorupcijske komisije.
Bratuškova, ki ji kot nekdanji premierki očitajo samokandidaturo, je sicer v razpravi ponudila, da bi o predlogu glasovali. A so jim, kot danes pravi Židan, pojasnili, da glasovanje ni potrebno, pač pa se s predlogom lahko le seznanijo.
Na vprašanje, ali je torej tisti dan izvedel, da se je Bratuškova samopredlagala, je odgovoril s pojasnilom, da je pač na vlado prišlo gradivo s tremi kandidati. Po njegovih besedah so tehtali med dvema slabima možnostma, to je, da Slovenija ne pošlje nobenega kandidata v Bruselj ali pa pošlje listo treh. »Takrat smo prejeli informacije, da je bistveno boljše za Slovenijo, če pošlje listo kandidatov,« je dodal. S temi besedami je med drugim odgovoril na vprašanje, ali se mu način kandidature in tedanje ravnanje vlade ne zdi sporno. »Če imamo tam pravno službo, sem sklepal, da je to legitimno in legalno,« je še dodal. Dopušča pa možnost, da bi ob tehtanju med dvema slabima možnostma in vedenju, da nekatere države kandidata tedaj še niso posredovale, danes ravnal drugače.
Na vprašanje, ali je Bratuškova takrat že vedela, da se Sloveniji obeta podpredsedniško mesto v Evropski komisiji, je pojasnil, da v pogovorih s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem ni sodeloval. Je pa vedel za mnenje Bratuškove, da ima Slovenija lahko visoko mesto v komisiji.
Objavo magnetograma je ob robu seja upravnega odbora GZS komentiral tudi Erjavec. Kot je dejal, se z vsebino magnetograma sicer še ni imel čas seznaniti, pa tudi na seji sam ni sodeloval. Zanikal pa je, da bi se za mesto komisarja predlagal sam. »Predlagalo me je nekaj ministrov, in sicer da bi opravljal mesto evropskega komisarja za širitev. Na podlagi tega sem se pustil s strani predsednice vlade predlagati,« je dejal. Iz magnetograma je sicer po njegovem razvidno, da je Bratuškova za komisarko predlagala samo sebe, njega in Fajonovo.
Vid Doria iz Transparency International Slovenija opozarja, da bi »moralo biti glavno vprašanje, po kakšnih etičnih standardih deluje vrh slovenske politike, ko se z akrobacijami izogiba kršitvam zakona, ne ozira pa se na to, ali takšna odločitev meče videz pristranskosti in posledično slabo luč na funkcijo, ki jo zastopajo«.
