ZL spet predlaga zakon za odpis dolgov

Ljubljana – Več kot 291.000 prebivalcev Slovenije živi pod pragom revščine, že sedem let se ukvarjamo z reševanjem krize gospodarstva, pogosto na račun socialne krize, so prepričani pri Združeni levici, ki so danes predstavili že svoj drugi predlog za odpis dolgov najbolj revnim. Zakon za odpis dolgov pa pripravlja tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Pred slabima dvema mesecema se je prvi predlog ZL ustavil že na seji parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer so mu očitali številne pomanjkljivosti.

Tokrat so zasnovali bistveno bolj podroben zakon o enkratnem odpisu dolgov tistim, ki zares ne morejo poravnati položnic za življenjske stroške: elektriko, plin, ogrevanje, komunalo, telekomunikacije, najemnine, RTV prispevek. Namen ZL je, po besedah Luke Meseca, da se revnim zagotovi »prostor za dihanje« in nov začetek. Več kot 49.000 upokojencev, denimo, prejema manj kot 300 evrov pokojnine. »Zakon je dober tako za dolžnike kot upnike, ki bi bili upravičeni do davčnih olajšav, in sicer pri davku na dodano vrednost in davku na dobiček pravnih oseb, v znesku, kolikor bi znašal odpis,« je pojasnil Luka Mesec.

Kandidati, ki bi lahko zaprosili za odpis, bi bili prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter ljudje, ki imajo manj kot 593 evrov neto dohodka na odraslega družinskega člana (za otroka bi preračunali s faktorjem 0,3 za mlajše od 14 let in 0,5 za starejše od 15).

Pri ZL so si zamislili, da bi postopek tekel tako, da bi finančna uprava dala poziv podjetjem, ki bi želela sodelovati, po drugi strani pa bi gospodinjstva morala predložiti dokazila o dohodkih. »Nekatera podjetja so že izrazila pripravljenost, saj bi se s tem rešili pošiljanja opominov in vlaganja izvršb za neizterljive terjatve,« je dejal Mesec. Podatka, koliko ljudi bi bilo upravičenih, nima, ocenjuje pa, da več kot 200.000. V izogib temu, da bi zakon koga spodbudil k neplačevanju, bodo šli lahko v odpis le računi, izdali do decembra 2014. Upravičenci ne bodo smeli biti lastniki nobene nepremičnine, razen tiste, v kateri bivajo.

Eden od najpogostejših pomislekov, na katerega so mnogi opozarjali ob prvem predlogu ZL, je bil ta, da Slovenija ni primerljiva s Hrvaško, kjer so izvedli odpis dolgov, tudi zato, ker obstaja institut osebnega stečaja (lani je zanj zaprosilo 4000 ljudi). A Mesec meni, da to ni ustrezna rešitev. »Osebni stečaj je psihološko zelo sporen, velika travma za posameznika. Ne zdi se nam primeren pristop za socialno krizo.«

Odgovora, kaj se je tako zelo spremenilo v dveh mesecih, da bi zdaj poslanci predlog ZL podprli, nismo dobili.

Ministrstvo po svoji poti

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) so nam potrdili, da se oni že več kot dva meseca ukvarjajo s pripravo svojega zakona za odpis dolgov, ki ni povezan z ZL. Dogovarjajo se z občinami, podjetji, več ministrstvi in drugimi. »Kriteriji, kdo bo upravičen, morajo biti natančno zapisani, da ne bo več škode kot koristi,« menijo na MDDSZ.

Po njihovih podatkih nekatera podjetja že sama odpisujejo neizterljive dolgove, a po sedanjem zakonu o izvršbi lahko to storijo šele po tem, ko so že vložili izvršbe. To povzroča dodatne stroške, ki ostanejo brez poplačila. Verjetno bodo predlagali tudi spremembo zakona o izvršbi.

MDDSZ se je povezal tudi s humanitarnimi organizacijami, ki so pripravljeni sodelovati pri reševanju teh stisk.