ZL pripravila interpelacijo zoper Mramorja

Ministru med drugim očitajo nezakonito pridobivanje premoženja zaradi prejemanja spornih dodatkov za stalno pripravljenost.

De. P., STA, Š. P., S. P., STA
Tue, 02.02.2016, 09:16; spremenjen: 14:35

Tretja interpelacija v mandatu sedanje vlade

Če bodo poslanci ZL s pomočjo poslancev drugih poslanskih skupin uspeli vložiti interpelacijo zoper ministra za finance Dušana Mramorja, bo to že tretja interpelacija v mandatu sedanje vlade.

Prvo interpelacijo v mandatu te vlade je septembra lani prestala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Interpelacijo so vložili poslanci SDS, ministrica pa se je morala zagovarjati zaradi ravnanja pristojnih organov ob aretaciji nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja.

Zagovor pred poslanci pa še čaka zunanjega ministra Karla Erjavca, ki mu poslanci SDS in NSi očitajo vodenje zgrešene zunanje politike. Interpelacijo so vložili v začetku januarja, Erjavec pa je njeno vsebino zavrnil kot »pamflet očitkov«. O zaupnici zunanjemu ministru bo DZ verjetno odločal na februarski seji, navaja Slovenska tiskovna agencija.

Ljubljana - Poslanska skupina ZL je pripravila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za finance Dušana Mramorja, v podpis jo bo poslala še drugim poslanskim skupina, so za STA potrdili v ZL. V interpelaciji ministru med drugim očitajo nezakonito pridobivanje premoženja zaradi prejemanja spornih dodatkov za stalno pripravljenost.

Interpelacijo, ki jo bodo predstavili na opoldanski novinarski novinarski konferenci, so v ZL pripravili v luči ponedeljkove odločitve predsednika vlade Mira Cerarja, da bo vlada v letu 2016 delo nadaljevala v isti sestavi, so pojasnili v poslanski skupini.

Mramorju očitajo uničevanje socialne države

V ZL Mramorju med drugim očitajo, da si je s prejemanjem spornih dodatkov za stalno pripravljenost nezakonito pridobil premoženjsko korist in izgubil zaupanje javnosti. Finančni minister je po oceni ZL sebi in kolegom z ekonomske fakultete z zakonskim obvodom omogočil nelegitimno prejemanje dodatkov. Prav tako Mramor ni ukrepal v primeru neupravičenih zaslužkov in slabega vodenja Družbe za upravljanje terjatev bank, je na novinarski konferenci dejal poslanec ZL Miha Kordiš.

V ZL Mramorju očitajo tudi uničevanje socialne države. Kot minister se je zaradi opustitve mini davčne reforme odpovedal dodatnim prilivom v proračun, prav tako ni bil pripravljen uvesti ukrepov na prihodkovni strani proračuna za odpravo perečega problema revščine.

Obenem pa je Kordiša zmotila »samovoljna določitev povprečnine občinam« in preprečitev redne in izredne uskladitve pokojnin v lanskem letu. Obenem pa so v ZL kritični do strategije upravljanja kapitalskih naložb države, je povedal poslanec ZL.

V SMC še ne komentirajo interpelacije, ki jo je zoper finančnega ministra iz njihove kvote Dušana Mramorja pripravila ZL. O tem na današnji seji poslanske skupine SMC ni razpravljala. Sprejemajo pa odločitev premierja Mira Cerarja, da bo vlada delo letos nadaljevala z isto ministrsko ekipo, je medijem danes povedala poslanka SMC Lilijana Kozlovič.

Največ dodatkov izplačala Ekonomska fakulteta

Za vložitev interpelacije potrebujejo podpise najmanj desetih poslancev. Ker je poslancev ZL šest, torej zadoščajo še štirje podpisi iz vrst drugih poslanskih skupin. Kordiš je na novinarski konferenci pojasnil, da bodo poslanske skupine k podpisu pod interpelacijo pozvali danes. Po njegovem mnenju je vsebinsko namreč dovolj široka, da bi se z njo lahko strinjali tudi v nekaterih drugih poslanskih skupinah, ki so bile kritične do Mramorjevega ravnanja.

O pripravljenosti drugih poslanskih skupin, da bi prispevale podpise, bo verjetno več znanega po današnjih sejah poslanskih skupin.

Minister Mramor se je namreč pod drobnogledom javnosti znašel po razkritju ugotovitev inšpektorata za javni sektor, ki je na devetih ljubljanskih fakultetah ugotovil nezakonito izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost. Največ dodatkov je v letih 2012 do 2014 izplačala ekonomska fakulteta, ki jo je takrat vodil zdajšnji finančni minister Mramor.

Na tapeti tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport

Razkritje je zato močno zamajalo Mramorjev položaj, kot tudi položaj ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič, ki je prav tako prejemala sporni dodatek. Mramor je premierju Cerarju nato ponudil odstop, ki pa ga predsednik vlade ni sprejel. Prav tako se je po ponedeljkovem delovnem posvetu vlade, na katerem so ocenili svoje dosedanje delo, odločil, da bo vlada delo nadaljevala v isti sestavi oziroma da njene rekonstrukcije ne bo.

Interpelacijo torej lahko vloži najmanj deset poslancev, v njej pa mora biti v skladu s poslovnikom DZ jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je predmet interpelacije. Predsednik DZ nato interpelacijo takoj pošlje predsedniku vlade oziroma ministru, na katerega se nanaša, hkrati pa določi rok za odgovor nanjo, ki ne sme biti krajši do 15 in ne daljši od 30 dni.

Državni zbor nato razpravlja in odloča o interpelaciji najpozneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora vlade oziroma ministra. Na seji jo predlagatelji lahko obrazložijo, minister pa še ustno odgovori na interpelacijo. Po končani razpravi poslanci glasujejo o nezaupnici ministru. Ta je izglasovana, če zanjo glasuje večina vseh poslancev.

 

 

 

Prijavi sovražni govor