Žmavc porabil skoraj vse, Smerkoljeva nič

Trend zadolževanja državnega proračuna se ni ustavil. Primanjkljaja se je nabralo za 390 milijonov evrov.

Objavljeno
01. avgust 2016 16.29
Primopredaja, finančno ministrstvo, Dušan Maramor, Alenka Smer
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana − Skrb vzbujajoče je, da se ob gospodarski rasti ne povečujejo prihodki proračuna in da je vlada »preložila« izplačilo nekaterih odhodkov v drugo polovico leta, je predsednik komisije za nadzor proračuna Andrej Šircelj ocenil polletno poročilo o izvrševanju proračuna.

Poročilo po oceni Andreja Širclja (SDS) kaže predvsem na to, da se trend zadolževanja državnega proračuna ni ustavil.

Eno načrt, drugačen pa namen

V poročilu, ki ga je državni zbor dobil konec prejšnjega tedna, je vlada povzela, da je državna blagajna v prvih šestih mesecih zbrala skoraj 4,2 od načrtovanih 8,7 milijarde evrov v vsem letu, porabila pa slabih 4,6 od načrtovanih 9,5 milijarde evrov v letu.

Primanjkljaja se je nabralo za 390 milijonov evrov. Dolg državnega proračuna, ki je bil lani 27,3 milijarde evrov, se je do konca junija povečal za 491 milijonov na 27,8 milijarde evrov. S 70,8 se je znižal na 70,1 odstotka BDP, so zapisali v vladi.

Kako so v prvih šestih mesecih denar porabljala ministrstva, prikazujemo grafično. Posebnost med ministri sta oba ministra brez listnice. Gorazd Žmavc je v pol leta porabil že skoraj ves osemmilijonski letni proračun, Alenka Smerkolj pa je od več kot 200 milijonov evrov porabila le deset milijonov. Pri Smerkoljevi je bila načrtovana poraba evropskega denarja, o katerem ni bilo jasno, ali ga bo ministrstvom uspelo dobiti, in namen niti ni bil, da bi denar res porabili tam.


Infografika: Delo

Bratuškova: Plače so vladi ušle

Da je bilo v prvi polovici leta med pravimi ministrstvi po porabi »najuspešnejše« ministrstvo za kmetijstvo, je po mnenju nekdanje premierke Alenke Bratušek najbrž posledica dinamike črpanja evropskih sredstev, skrb vzbujajoče pa je, da sta po realizaciji na dnu infrastruktura in gospodarstvo, kjer je vlada najbrž zamaknila investicije, a niti evropskih sredstev verjetno ni bilo, kolikor so si jih želeli. Nekdanja premierka je ob poletnem poročilu opozorila na veliko povečanje porabe denarja za plače v javnem sektorju, kar kaže, da zaposlovanja, kljub ukrepom, ki jih zahteva Zujf, vlada nima pod nadzorom. Pa niti davčne blagajne po njenem mnenju ne dajejo načrtovanih rezultatov.

Po porabi drugih institucij izstopa državna volilna komisija, ki je v pol leta z 2,2 milijona evrov krepko presegla celoletni proračun. Vzrok je lanski referendum o zakonskih zvezah, dober milijon evrov so zanj plačali januarja letos. Stroškov referenduma poslanci sredi novembra lani niso vključili v proračun, čeprav so referendum razpisali že v začetku tistega meseca.

Zrakoplov Falcon

Več kot celoletni proračun je s 7,1 milijona evrov v pol leta porabilo tudi državno pravobranilstvo. Iz vlade pojasnjujejo, da zaradi plačila odškodnin. Najvarčnejši je bil fiskalni svet, ki v pol leta ni porabil prebite pare. A vzrok za to ni, ker bi hoteli biti svetel vzgled. Članov fiskalnega sveta poslanci še niso izvolili in zato se 300.000 evrov niso mogli dotakniti.

Med varčne je v prvi polovici leta spadala Komisija za preprečevanje korupcije, ki je z 0,7 milijona evrov porabila 42,4 odstotka letnega proračuna, z dobrega pol milijona evrov je 43,8 odstotka proračuna potrošil premierov kabinet, malo več kot 46 odstotkov so porabili državni zbor (11,2 milijona), predsednik republike (1,1 milijona) in Sova (5,9 milijona evrov). Posebnost letošnjega proračuna so rezerve za stroške množičnih migracij, v pol leta je bilo iz njih poravnanih za 47 milijonov evrov računov. Med zanimivimi prerazporeditvami je 1.568.005 evrov ministrstvu za obrambo za vzdrževanje zrakoplova. Da gre za falcon, ni zapisano.