Tiskane izdaje
Evropski odbor za socialne pravice (ECSR) pri 47 državah članicah vsako leto preverja eno tematsko področje evropske socialne listine, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1999. Tokrat so se ukvarjali s pravicami otrok, družin in migrantov od leta 2010. Kršitve so ugotovili v kar 31 državah, tudi v Sloveniji.
V poročilu, ki so ga objavili konec tedna, je naštetih kar nekaj ugotovitev, ki kažejo, da bodisi zakonodaja bodisi konkretna praksa ni skladna z listino.
Neenakopravnost migrantskih delavcev
Podpisnice listine se zavezujejo, da bodo zagotovile enakopravno obravnavanje lastnih državljanov in državljanov drugih pogodbenic glede pravice do socialne varnosti. Tega Slovenija, po mnenju odbora, ne počne. Pridobljene socialne pravice niso zagotovljene državljanom drugih pogodbenic. Izrazili so zaskrbljenost, ker naša zakonodaja omogoča izgon migrantskih delavcev, čeprav ne ogrožajo nacionalne varnosti, ne kršijo javnega reda ali morale.
Še več je ugotovitev glede migrantskih delavcev: država ni sprejela ustreznih ukrepov na področju zdravstva in socialnega varstva, prav tako ni sprejela ukrepov, ki bi zagotovili, da bi bili migrantski delavci v enakopravnem položaju z domačimi, kar zadeva plačilo, zaposlitev in delovne razmere. Niso enako obravnavni pri dostopu do nastanitve, zlasti do subvencij za najemnino, neprofitnih stanovanj in podobno. Vendar je bila tudi na področju zagotavljanja strehe nad glavo za lastne državljane Slovenija slabo ocenjena – ukrepi za to, da bi se slabe bivanjske razmere velikega števila Romov izboljšale, niso zadovoljivi. Država prav tako ne naredi dovolj, da bi bilo manj brezdomcev in da bi zaščitila ljudi, ki jim grozi deložacija, hkrati pa nima dovolj zasilnih nastanitev zanje. Premalo je neprofitnih stanovanj, čakalna doba za najem je predolga.
Za odziv na vse te očitke smo prosili ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), a so nam odgovorili, da je gradivo tako obsežno, da bodo lahko komentirali šele ta teden, prav tako so nam dejali na uradu varuhinje človekovih pravic.
Tepež in klofuta
»Leta 2016 bomo posodabljali zakonodajo s področja ukrepov za zaščito otrok, kjer bo vključena tudi prepoved telesnega kaznovanja,« so napovedali na MDDSZ in dodali, da so spremembe zakonodaje in eksplicitno prepoved imeli v programu dela že leta 2015. Vendar je načrte spremenilo dogajanje okrog novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Potem ko je Združena levica vložila predlog v parlamentarno proceduro in v vsem postopku, ki se je končal z referendumom, ni bilo mogoče posegati v zakon z drugimi spremembami. »Dejstvo pa je, da je v slovenski družbi že zdaj telesno kaznovanje vse manj dopustno in da po našem mnenju že sedanja zakonodaja s področja preprečevanja nasilja v družini jasno izraža stališče in namene države glede telesnega kaznovanja. Ne nazadnje smo določbe o tem vnesli v družinski zakonik leta 2011, ki je kasneje padel na referendumu,« pojasnjujejo na MDDSZ.
Stališče Unicefa pa je, da je odsotnost tega dela zakonodaje v izjemno škodo otrok. »Slovenija je na področju zaščite otrok pred nasiljem v družini z zakonodajo naredila velike in pomembne korake, vendar ne dovolj, na kar vztrajno opozarjamo tako nevladne organizacije kot tudi mednarodni instrumenti, ki v svojih priporočilih in opozorilih izpostavljajo, da telesno kaznovanje otrok ni dovolj jasno opredeljeno in prepovedano v vseh okoljih tako doma kot v vseh oblikah nadomestnega varstva. Slovenija bi morala okrepiti prizadevanja pri obravnavi telesnega kaznovanja, zlasti v družini, kjer je treba z ozaveščanjem predstavljati pozitivne oblike vzgoje otrok s spodbujanjem alternativnih nenasilnih oblik discipliniranja,« so komentirali v Unicefu.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predlagala, naj se prepoved telesnega kaznovanja otrok vključi v novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini.
