Tiskane izdaje
Ljubljana - Po reformi trga dela bo koalicija kmalu začela politično usklajevati tudi pokojninsko reformo. Ko bosta usklajeni, se bodo začela pogajanja s socialnimi partnerji. Na ministrstvu za delo pričakujejo, da bi se to lahko zgodilo že do konca septembra, sindikati pa dvomijo o tem.
Na današnji novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so po poročanju STA v ZSSS ostro nasportovali nekaterim vladnim predlogom glede reforme trga dela.
Ostro nasprotuje predlogu, da se 30-minutni odmor za malico ne bi več všteval v delovni čas, in bo to pravico branil z vsemi sredstvi, napovedujejo. Tudi sami se sicer zavzemajo za nekatere spremembe v delovni zakonodaji in opozarjajo, tudi politike, da se na delavce ne sme gledati le kot na strošek.
»Plačani 30-minutni odmor mora ostati. Izgovor, da bo odmor še naprej, a ne bo plačan - točno vemo, kam pelje,« je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.
Delodajalci so po njegovih besedah že izračunali, da bi z ukinitvijo plačanega 30-minutnega odmora privarčevali okoli 800 milijonov evrov. »Delavce in delavke jemljejo kot čisti strošek,« opozarja Semolič.
Predlog, da se odmor za malico izvzame iz delovnega časa, je del izhodišč za prenovo zakona o delovnih razmerjih, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo. Predloga zakona, ki ga trenutno usklajuje koalicija, javno še ne razkrivajo, ga bo pa predvidoma 7. septembra obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS).
V ZSSS nasprotujejo tudi predlagani ukinitvi dodatka na delovno dobo, saj da bi to pri nekaterih pomenilo tudi za 15 do 20 odstotkov nižje plače.
ZSSS za spremembe pri merilih za odpuščanja
V ZSSS se po Semoličevih besedah zavzemajo za odpravo anomalije in ureditev negotove oblike dela predvsem na področju agencijskih delavcev. So tudi za večjo prožnost, ki bi omogočila lažje prilagajanje pri potrebah po delavcih v časih, ko je dela manj, in sicer menijo, da bi morala takrat vstopiti država prek zavoda za zaposlovanje.
Strinjajo je tudi s spremembami pri postopkih prekinitve delovnih razmerij, če so ti zapleteni in dolgotrajni, mora pa biti zaščiten postopek, v katerem se ugotavlja materialna resnica, pravi Semolič. Zavzemajo se tudi za spremembe pri definiciji minimalne plače, ki da je krivična za tiste, ki delajo ponoči in ob praznikih.
Dobra se jim zdi sprememba, da bi bila plačilna lista izvršilni naslov v primeru, ko delavec ne bi dobil plače, tako da mu ne bi bilo treba na sodišču tega dokazovati. Predlog zakona naj bi predvideval, da bi lahko delavec izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec dvakrat zapored ali v obdobju šestih mesecev v dogovorjenem roku ne bi izplačal plače in/ali prispevkov za socialno varnost.
Ob vseh predvidenih spremembah pa je najpomembnejše to, pravijo v ZSSS, da se zagotovi delovanje pravne države. »Vsi ti pogoji in vse, kar bomo še napisali, bo megla, če se ne bomo lotili glavnega vzroka problemov, ki je v nedelovanju pravne države,« meni Semolič.
