Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana – Omejitev plačevanja socialnih prispevkov za prejemnike najvišjih dohodkov, za katero se zavzema nova vlada, da bi znižala ceno dela in preprečila beg strokovnjakov v tujino, bi najbolj prizadela materialno najbolj ogrožene, so prepričani sindikati.
Socialno kapico predvideva vsebina koalicijske pogodbe, v svojih programih pa jo ima tudi večina parlamentarnih strank. V svobodnih sindikatih tem predlogom nasprotujejo, ker naj bi zniževanje prispevkov za pokojninsko in zdravstveno blagajno za najbogatejše po ocenah zdaj že nekdanje Pahorjeve vlade, zmanjšalo prilive v obe blagajni za približno od 250 do 300 milijonov evrov.
Predlagani sistem bi zmanjšal stopnjo solidarnosti med zavarovanci in je krivičen do tistih, ki prejemajo povprečne ali podpovprečne plače, saj morajo vsak mesec dosledno plačevati socialne prispevke, čeprav mnogi med njimi komaj preživijo mesec, so prepričani v sindikatu. »Argument, da bi s tem preprečili beg najsposobnejših in najbolj produktivnih delavcev v tujino, ni res. Neto plača tistim, ki na mesec zaslužijo od šest do osem tisoč evrov bruto, bi se povišala za približno 200 evrov, odvisno od uveljavljenega modela. Za ta sloj ljudi je to nepomemben znesek, ki ne odloča o njihovem odhodu v tujino. Ljudje odhajajo v tujino, ker doma ne dobijo dela ali pa iščejo v tujini boljše delovne pogoje oziroma boljše možnosti za strokovno napredovanje in lažjo uveljavitev. Zniževanje prispevkov v socialne blagajne bi pomenilo pritisk na zmanjševanje nekaterih pravic, ki so del socialne države,« meni Dušan Semolič, ki se namesto socialne kapice zavzema za uvedbo povečanja števila dohodninskih razredov.
Sindikati opozarjajo tudi na pomembno razliko pri financiranju pokojninske in zdravstvene blagajne: če zmanjka sredstev za pokojnine, jih mora po zakonu prispevati država, medtem ko za pomanjkanje v zdravstveni blagajni to ne pride v poštev. Ker Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) letos grozi za 150 milijonov evrov nepokritih odhodkov, bi uvedba socialne kapice za zdravstveno blagajno pomenila »nerešljivo uganko«, opozarjajo sindikati.
Postavlja se predvsem vprašanje dohodkovne meje za postavitev socialne kapice. Nova vlada omenja trikratnik povprečne bruto plače na leto, kar bi pomenilo slabih 60.000 evrov na leto. Na Inštitutu za ekonomska raziskovanja (IER) so leta 2010 v posebni študiji naredili hipotetične izračune za primer, če bi bila meja za postavitev socialne kapice 47.000 evrov bruto plače na leto, pri čemer ima takšne dohodke približno 15.000 Slovencev. V tem primeru bi bil izpad vseh socialnih prispevkov približno 220 milijonov evrov. »To ne bi bil toliko problem pokojninske, ampak bolj zdravstvene blagajne. Navsezadnje bi pokojninska blagajna lahko plačevala zdravstveni blagajni določen znesek za zdravstvene storitve,« razmišlja Boris Majcen iz IER, pri čemer je vprašanje, ali bi bila socialna kapica posebej določena za pokojninsko in posebej za zdravstveno blagajno ter ali bi bili navzgor omejeni tako prispevki delodajalcev kot delojemalcev.
Ob uvedbi socialne kapice bi morali razmišljati tudi o povečanju davčne osnove za plačilo socialnih prispevkov. Simulacijski model ob hkratni obdavčitvi avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb ob uvedbi še enega dohodninskega razreda in dvigu dohodninske stopnje na 45 odstotkov je pokazal izpad 50 milijonov evrov iz državnega proračuna, je pojasnil Majcen.