Tiskane izdaje
»Ministrica Pejčinović Burić zavaja hrvaško javnost in govori neresnico, ko pravi, da je bila meja med Slovenijo in Hrvaško potrjena leta 1991. Ravno zato, ker meja ni bila nikdar potrjena, se je želelo najti rešitev za določitev meje najprej s sporazumom Drnovšek-Račan in kasneje z arbitražnim sporazumom,« je poudaril slovenski zunanji minister.
Opozoril je še na pismo tedanjega predsednika hrvaške vlade Nikice Valentića z dne 18. maja 1994 tedanjemu slovenskemu premieru Janezu Drnovšku, da je mejni prehod Sečovlje le začasen in da ga bo hrvaška stran premaknila, ko bo določena meja.
»Ministrica ne pozna dosjeja«
Erjavec je danes dejal, da hrvaška ministrica očitno ne pozna dosjeja glede meje med Slovenijo in Hrvaško.
»Ona stalno govori o dialogu. Slovenija nima nobenega problema z dialogom, ampak glede tega, kako bomo implementirali arbitražno razsodbo. Ne moremo se pogovarjati o tem, kako je tekla meja 25. junija 1991, ker takrat ta meja ni bila določena.« Dejal je, da enostransko ravna Hrvaška in ne Slovenija, kar je očitala hrvaška ministrica.
Zatrdil je tudi, da bo Slovenija nadaljevala z implementacijo arbitražne razsodbe povsod tam, kjer to lahko stori sama. Slovenska policija bo izvajala svoje pristojnosti na morju in izrekala kazni. »Če ne bodo plačane, bodo tisti, ki bodo želeli priti v Slovenijo ali potovati skozi njo, gotovo imeli težave,« je izpostavil.
Glede delovanja hrvaške policije na slovenskem območju Piranskega zaliva pa je poudaril, da v tem primeru ne gre zgolj za prekršek, temveč kar za kaznivo dejanje, saj uradni državni organi tuje države ne morejo izvajati pristojnosti na področju neke druge države.
Hrvaška zavaja tudi evropsko javnost
Erjavec je sicer danes v Naklem ponovil, da bi se lahko zadeva zelo hitro rešila, če bi se Evropska komisija močneje angažirala in ugotovila, da nespoštovanje arbitražne razsodbe pomeni kršitev mednarodnega prava in prava EU. Komisija ima po njegovem instrumente, da državo članico prisili k ravnanju v skladu z mednarodnim pravom. Erjavec jo zato poziva, naj čim prej sprejme določene ukrepe proti Hrvaški.
Hrvaška stran po njegovem mnenju ves čas zavaja ne le hrvaško, ampak tudi evropsko javnost glede dialoga, saj misli na ponoven začetek določanja meje.
Komisija bi morala zato predvsem pomagati hrvaški strani, da bo dokončno razumela, da ni druge možnosti od implementacije arbitražne razsodbe, je prepričan. »Vedno, ko smo imeli dialog, dogovor s hrvaško stranjo, smo bili na koncu prevarani, zato menim, da je treba proti Hrvaški stalno izvajati pritisk tudi prek Evropske komisije. Ko bo ta zadevo resno vzela v roke, potem mislim, da bo hitro prišlo do rešitve,« je sklenil.
»Grožnje hrvaškim ribičem so neprimerne«
Hrvaška zunanja ministrica je v torek v večernem pogovoru za hrvaško komercialno televizijo RTL dejala, da Slovenija ne more kaznovati hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. »Napovedi s slovenske strani, s katerimi grozijo s postopki proti hrvaškim ribičem, so popolnoma neprimerne in nesmiselne. Gre nedvomno za hrvaško ozemlje. Nobenih slovenskih zakonov ni možno uveljaviti na hrvaškem teritoriju,« je izjavila in dodala, da velja meja med državama, ki je bila potrjena leta 1991.
Napovedala je še, da se bo Hrvaška zaščitila z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo. Dodala je, da hrvaška policija ščiti hrvaške ribiče v Piranskem zalivu.
Dodala je tudi, da bodo v četrtek na kmetijskem ministrstvu v Zagrebu imeli večresorske pogovore s hrvaškimi ribiči iz Istre, da bi jih pomirili.
