Anketa Dela: Borut Pahor bi bil boljši predsednik od Marjana Šarca

Slaba volilna udeležba predvsem zaradi slabe izbire in nepomembnosti predsedniške funkcije, vreme po anketi brez vpliva.

pon, 30.10.2017, 06:00
Naročnik ankete je uredništvo Dela. Spletno anketiranje je na reprezentativnem vzorcu 542 odraslih državljanov25. in 26. oktobra 2017 opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik. Nekatera odstopanja sociodemografske sestave anketirancev glede na sestavo odraslega prebivalstva Slovenije popravlja uteževanje s kombiniranimi utežmi.

 

Ljubljana - Po nekaj dneh miru po prvem krogu predsedniških volitev se je kolesje zavrtelo proti 12. novembru, ko bo odločeno, kdo bo novi predsednik republike ‒ aktualni predsednik Borut Pahor ali najboljši od osmih izzivalcev, Marjan Šarec.

V tokratni anketi nismo spraševali, koga bi anketiranci podprli v drugem krogu, ampak nas je zanimalo, kdo bi bil po njihovem boljši predsednik republike. Rezultat ni povsem v skladu s pričakovanji in raziskavami javnega mnenja, opravljenimi pred prvim krogom. Takrat je kazalo, da bi Pahorja v drugem krogu podprlo od dve tretjini do tri četrtine udeležencev volitev, v tokratni anketi pa ugotavljamo, da vendarle nima tolikšne prednosti pred Šarcem.


Na vprašanje, kateri od njiju bi bil boljši predsednik republike, je Pahorja izbralo 43 odstotkov, Šarca pa 33 odstotkov vprašanih, medtem ko je bila slaba četrtina neopredeljenih. Križanje sociodemografskih podatkov razkrije še malo bolj jasno sliko. V anketi namreč ugotavljamo, da bi v starostni skupini nad 65 let skoraj polovica volivcev izbrala Šarca in slaba tretjina Pahorja. Pahor bi bil boljši predsednik za naslednje skupine volivcev: skoraj vsi podporniki Desusa, ki so sodelovali v anketi, so izbrali njega, prav tako 60 odstotkov anketirancev s predznakom SD, poleg tega izstopajo še anketiranci iz Prekmurja in Podravja.

Če bodo to anketo brali v Pahorjevem volilnem štabu, bi lahko ugotovili, da je treba okrepiti podporo na vzhodu države, torej zlasti prepričati tamkajšnje prebivalce, naj se udeležijo drugega kroga, kajti v teh krajih je volilna udeležba po pravilu med nižjimi v državi, pa tudi, da bo treba bolj staviti na starejše volilno telo, ker se to udeležuje volitev v večjem številu kot mlajši volivci, na katere se je doslej Pahor bolj zanašal.

V anketi smo se posvetili še drugemu dejstvu, ki je po prvem krogu najbolj zbodlo v oči ‒ volilni udeležbi. Ta je bila 22. oktobra rekordno nizka, zgolj 43,6-odstotna. Ob vprašanju, ali je tak podatek razlog za zaskrbljenost, se javnost razdeli na dva pola: en del je zaradi nizke volilne udeležbe zaskrbljen (48 odstotkov), drugi ne (47 odstotkov).

Različni analitiki so po prvem krogu nizali razloge za skromno volilno udeležbo, zato nas je tudi v anketi zanimalo, kaj je po mnenju anketirancev najbolj vplivalo na slabši odziv volilnega telesa (možnih je bilo več odgovorov, zato seštevek presega 100 odstotkov).

Dobra tretjina vprašanih je slabšo volilno udeležbo pripisala slabi izbiri med predsedniškimi kandidati. Približno toliko jih pravi, da se ljudje niso odpravili na volišča, ker menijo, da funkcija predsednika republike ni pomembna, dobra petina pa predvideva, da mnogi tega niso storili zato, ker so bili prepričani, da bo Pahor zmagal že v prvem krogu. Slabemu vremenu je krivdo za šibek volilni odziv pripisalo le pet odstotkov anketirancev. Zanimivo je, da pri odgovoru, da je nižja volilna udeležba posledica prepričanja, da bo Pahor zmagal že v prvem krogu, statistično značilno (v primerjavi s preostalimi skupinami) izstopajo podporniki SDS in anketiranci z visokošolsko izobrazbo.

Preverili smo še, kako slovensko volilno telo dojema funkcijo predsednika republike ‒ je pomembna ali ne? Glede na to, da je za več kot dve tretjini vprašanih to pomembna funkcija, bi lahko sklepali, da bo zaradi tega v drugem krogu volilna udeležba nekaj višja. A staviti na to verjetno ne upa nihče, kajti v Sloveniji smo priča trendu padanja volilne udeležbe od volitev do volitev.

Prijavi sovražni govor