Volilni molk je postal neživljenjski

Tehnološki napredek smiselnost te omejitve postavlja pod vprašaj. 

sob, 11.11.2017, 09:00

Ljubljana – Ob polnoči je nastopil tako imenovani volilni molk, ki velja do jutrišnjega zaprtja volišč. Medtem ko zakon posameznikom in medijem razpravljanje o volitvah v določenih primerih dovoljuje, predsedniškima kandidatoma pred drugim krogom volitev prepoveduje oglaševanje in neposredno nagovarjanje volivcev. S tehnološkim napredkom pa smiselnost te omejitve postaja kočljiva. 

V Sloveniji je do avgusta lani veljala ena najstrožjih predvolilnih ureditev v Evropi. Na dan pred glasovanjem in na dan volitev je prepovedovala vsako omenjanje kandidatov in političnih strank. Predsedniške kandidate, druge posameznike in medije je ob kršitvah zakona o volilni in referendumski kampanji inšpektorat za notranje zadeve kaznoval z globo do 3000 evrov. Na predsedniških volitvah leta 2012 so izrekli tri sankcije, letos pa po prvem krogu volitev od 39 prejetih obvestil o domnevnih kršitev obravnavajo 21 primerov. »Čas volilnega molka je namenjen volivcem, da se lahko v miru odločijo, kako bodo na volitvah glasovali,« pojasnjujejo na inšpektoratu.

Proti konfliktom

Ta omejitev izražanja na dan glasovanja izhaja še iz časa Jugoslavije in je bila med osamosvojitvijo zaradi preprečevanja morebitnih konfliktov smiselna, meni dr. Jurij Toplak z mariborske pravne fakultete. A to se je po njegovem do danes spremenilo: »Svoboda izražanja je za demokracijo ena najpomembnejših ustavnih svoboščin. Le izmenjava mnenj omogoča državljanom legitimno izbiro na volitvah, kandidatom na teh pa enakopraven boj.«

Lani avgusta je to upoštevalo vrhovno sodišče, ko je ustavilo postopek zoper domnevno kršitev volilnega molka v primeru objave intervjuja mestnega svetnika Saše Pelka na omrežju facebook na dan volitev. Določilo je, kdaj gre za javno volilno propagando, za katero mora biti izpolnjenih vseh pet pogojev.


Ureditev kot v vzhodni Evropi

Od takrat lahko uporabniki spleta tudi na dan volitev objavljajo komentarje o kandidatih in njihove fotografije, razlaga Toplak, še vedno pa so prepovedani volilna kampanja predsedniških kandidatov, neposredno nagovarjanje volivcev, shodi in plakatiranje. Ureditev je podobna tisti v Franciji in v državah vzhodne Evrope, medtem ko je v Angliji in v skandinavskih državah tudi tik pred glasovanjem dovoljeno vse.

To bi bilo tudi za Slovenijo bolj ustrezno, meni digitalni strateg Vuk Ćosić. S pojavom interneta imajo predsedniški kandidati priložnost neposredno komunicirati skoraj brez nadzora medijev in represivnih organov, razlaga. »Volilni molk zaradi narave družbenih omrežij in spleta v tem času ni življenjski. Objave je tudi nemogoče povsem nadzorovati,« pravi. Tudi zato bi regulatorji ob prihajajočih parlamentarnih volitvah morali bolj kot na prijave domnevnih kršitev biti pozorni na širjenje lažnih novic in spletne zlorabe.

Prijavi sovražni govor