Predstavništva v Sloveniji zaprlo že osem držav

Po objavi poročil o nadzoru na slovenskih veleposlaništvih se je predsednik države Borut Pahor v torek odločil začasno zadržati imenovanje novih veleposlanikov. Kljub temu odhaja v tujino sedem novih veleposlanikov. Pahor jih je imenoval še pred objavo poročil o nadzoru.

Imena novih veleposlanikov so objavljena v najnovejši številki uradnega lista. Na mesto veleposlanice na Japonskem odhaja Simona Leskovar, v Atene Anita Pipan, v Prago Leon Marc, veleposlanik na Kitajskem in v Vietnamu bo Janez Premože, v Romuniji pa Mihael Zupančič. Veleposlanik Andrej Benedejčič bo vodil stalno predstavništvo pri ZN, Ovse in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju, Jelko Kacin pa stalno predstavništvo pri Natu v Bruslju. Med veleposlaniki, katerih imenovanje je Pahor zadržal in ki utegnejo ostati brez veleposlaniškega stolčka, najpogosteje omenjajo Aleksandra Geržino, sina vplivnega podpredsednika Desusa Saša Geržine, ki mu poročilo o nadzoru očita negospodarno ravnanje v času, ko je bil ambasador na Dunaju. Aleksander Geržina naj bi s septembrom zasedel mesto veleposlanika v Zagrebu, vendar naj bi Pahor na tem zahtevnem diplomatskem položaju neuradno raje videl sedanjega veleposlanika v Rimu Iztoka Mirošiča, ki se iz večnega mesta zaradi izteka mandata vrača konec avgusta.

V diplomatskem zakotju

Pahorjev poziv vladi, naj zaradi nepravilnosti, ki so jih odkrila poročila o nadzoru, ponovno oceni predlagane kandidate za veleposlanike, je naletel na mešane odzive. Dolgoletni upokojeni diplomat Peter Toš, denimo, ga je ocenil za prenagljenega.

Medtem ko je imenovanje novih veleposlanikov zaustavljeno in sta dve veleposlaniški mesti že nezasedeni (v Albaniji in Argentini), do konca meseca pa se jim bo zaradi iztekov veleposlaniških mandatov pridružilo še šest novih mest (Pariz, Zagreb, Rim, Ankara, New Delhi in Podgorica), postaja Slovenija polagoma čedalje večje zunanjepolitično zakotje. Ta teden je svoje veleposlaništvo v Ljubljani zaprla Finska, že osma tuja država, ki je od izbruha krize zaprla svoje diplomatsko predstavništvo v Sloveniji. Pred njo so to storile že Švedska, Norveška, Litva, Latvija, Ciper, Danska in Belgija.

Resda je v obdobju krize varčevalno ravnala tudi Slovenija, ki je v minulih letih prav tako ukinila več diplomatsko-konzularnih predstavništev. Zaprla je veleposlaništva na Švedskem, Finskem, Portugalskem, Irskem in Iranu, prav tako generalni konzulat v New Yorku in gospodarski oddelek v Kazanu, ki je bil dislocirana enota veleposlaništva v Moskvi. A ob tem se postavlja vprašanje, s kakšnim premislekom (strategijo) je to počela in ali je svojo diplomatsko pozornost sočasno preusmerila v druge dele sveta, kot to počnejo nekatere sosednje države, denimo Avstrija.

Ob tem se kot posebno nedomišljena kaže ukinitev veleposlaništva v Teheranu, ki ga je Slovenija zaprla med zadnjimi, šele pred dvema letoma. Zdaj, po sklenitvi dogovora o iranskem jedrskem programu in sprostitvi embarga, s čimer so se na široko odprle vrata možnega gospodarskega sodelovanja, pa bo očitno med zadnjimi, ki ga bo odprla. Slovenija že dlje časa razmišlja o odprtju novih veleposlaništev v Južni Afriki, Kazahstanu in v eni od zalivskih držav, vendar nobena od teh zamisli še ni napredovala tako daleč, da bi lahko pričakovali njeno skorajšnjo uresničitev. Poleg drugih vzrokov prodornejši zunanjepolitični nastop spodkopavajo tudi skromna proračunska sredstva, namenjena diplomaciji.