Janez Šušteršič: Določila niso problematična

Ljubljana – Nasprotniki zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno se v svojih argumentih osredotočajo na medsosedsko pomoč, čeprav predlagatelj zakona pojasnjuje, da zakon medsosedske pomoči ne omejuje in da v tem delu od leta 2000 sploh ni doživel večjih sprememb. Nov je le en odstavek, ki določa, da tisti, ki ima registrirano dejavnost, te dejavnosti ne more opravljati, ne da bi za svoje storitve izdali račun, kar določajo že drugi zakoni s področja davkov.

Nasprotniki zakona volivce pozivajo, naj glasujejo proti zakonu, ker sosedska pomoč ni delo na črno in ker »si moramo sosedje v kriznih časih pomagati«. Janez Šušteršič z Univerze na Primorskem, ki dobro pozna veljavno zakonodajo in tudi novi zakon, o katerem bomo 5. junija odločali na referendumu, potrjuje zagotovila ministrstva za delo, da je besedilo zdaj veljavnega člena skoraj dobesedno preneseno v nov zakon in zato torej ta določila niso problematična.

»Dodan je še nov odstavek, ki pravi, da se ne šteje za sosedsko pomoč, če vam sosedi pomagajo pri stvareh, ki so vaša poslovna dejavnost, ali pri delu na vaših poslovnih prostorih. S tem členom je mogoče prepovedati pomoč sosedov pri kmečkih opravilih, saj je kmetovanje poslovna dejavnost. Ali pa, recimo, pomoč pri obnovi hiše, če je v hiši registrirano tudi družinsko podjetje. Res je za pomoč na kmetijah v zakonu določena izjema, ki pa je dokaj ozko zamejena (pomoč ob sezonskih konicah za spravilo pridelkov in odgon živine).« Šušteršič se ne strinja z nasprotniki nove zakonodaje, da bo zakon zavrl razvoj podeželja, kot je nedavno izjavil župan Brežic Ivan Molan. »Ne vem, s čim je župan utemeljil to svojo trditev, sam pa ne vidim pravega razloga, da bi se to lahko zgodilo.«

Opozicija predlagateljem očita, da pojem »sosed« v zakonu ni dovolj jasno definiran. Po Šušteršičevem mnenju za ta pojem in za veliko drugih v zakonu velja, da niso problematični, če jih bodo pristojni nadzorni organi razlagali s kančkom razuma in dobronamerno. »Nekako tako kot dobri sodniki pri nogometu, ki se poskušajo čim manj vtikati v normalen potek igre in zapiskajo šele takrat, ko je nekdo očitno kršil pravila,« meni Šušteršič in pri tem izraža bojazen, da bi se dogajalo prav nasprotno in bodo nedorečenosti v zakonu izkoriščene za oteževanje povsem neškodljivih dejavnosti.

»Novi zakon je zelo podoben zakonu, ki zdaj velja, le da je nekoliko posodobljen in krepi nadzor, pri čemer obe različici, tako sedanja kot ta, o kateri bomo odločali na referendumu, na zapleten način urejata vrsto podrobnosti, kar povzroča težave pri razumevanju. To se kaže tudi v sedanji javni razpravi, pri čemer se zakon ne dotika temeljnih vzrokov sive ekonomije, kot so zapleteni in obremenjujoči predpisi in davčni sistem ter slabe javne storitve, zlasti pravosodje.«