Na razstavi bo predstavljen razvoj razsvetljave in svetil od prazgodovine, ko je ogenj pomenil civilizacijsko pridobitev, do začetka 20. stoletja, ki sta ga zaznamovali elektrifikacija in industrializacija. Obiskovalci se bodo seznanili z razvojem svetil, njihovo uporabo in izdelavo ter spoznali simboliko ognja in luči.
Sočasno bo Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka drevi v Okroglem stolu Loškega gradu odprlo filatelistično razstavo z naslovom Tehnika na znamkah − Nikola Tesla.
Krenner je presežke elektrike ponudil v odkup mestu
Škofja Loka je javno električno razsvetljavo dobila v začetku avgusta 1894, ko je v mestu zagorelo 40 električnih žarnic. Elektriko so dobivali iz elektrarne takratne tovarne sukna, ki je delovala v prostorih današnje tovarne klobukov Šešir v Škofji Loki, njen lastnik pa je bil Alojz Krenner.
Prav Krennerju gredo glavne zasluge, da je Škofja Loka pri elektrifikaciji precej prehitela Ljubljano in druga mesta, ki so tedaj še uporabljala plinsko razsvetljavo. Krenner je v svoji tekstilni tovarni za pogon suknarskih strojev med prvimi uporabljal električno energijo, ki jo je od leta 1893 pridobival v elektrarni v tovarniških prostorih.
Ker je elektrarna zagotavljala več električne energije, kot so jo potrebovali v elektrarni, je Krenner presežke elektrike ponudil v odkup mestu. Občina je ponudbo sprejela, saj je bila nova razsvetljava s 40 električnimi lučmi, ki so svetile še enkrat močneje od prejšnjih 28 petrolejskih svetilk, le za 50 goldinarjev na leto dražja od obstoječe.
Poškodbe, nastale iz objestnosti, je krila občina
Kot so zapisali v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, je Krenner z županom Valentinom Sušnikom podpisal pogodbo, v kateri se je Krenner zavezal, da bo naslednjih 30 let za letno plačilo 360 goldinarjev oziroma 720 kron skrbel za razsvetljavo mesta, in sicer vsak dan od začetka mraka do pol dveh čez polnoč in od tri četrt na šest zjutraj do belega dne.
Napeljava električne razsvetljave, morebitna popravila zaradi elementarnih nesreč in menjava pregorelih žarnic so šli na Krennerjev račun, poškodbe, nastale iz objestnosti, pa je krila občina. Pogodba je tudi določala, da postane električna napeljava po preteku 30 let občinska last.