Ma. B., An. B., notranja politika; Mi. P., Ro. K., P. Ž, Delovi dopisniki
Ljubljana – »Budilka« je nastavljena na 15. oktober. Ko bo pozvonila, bo čas, da se »dvignejo ljudje vsega sveta«, da se »poveže večina« in ji prisluhne manjšina. Pozivi h globalnemu predrugačenju sistema, ki se v zadnjem času še posebej krepijo po spletni virtualnosti, so glasni, odmevajo v številnih jezikih, tudi našem.
To soboto naj bi zemljani preplavili ulice in trge, od Amerike do Azije, od Afrike do Evrope, ter zahtevali pravice, pravo demokracijo. Politikom in finančnim elitam hočejo soglasno sporočiti, da niso blago v njihovih rokah, ampak hočejo kot človeška bitja sami odločati o svoji prihodnosti. Akcija po zadnjih podatkih poteka v najmanj 662 mestih v 79 državah po vsem svetu, število pa vsak dan vztrajno narašča.
Organizacija, podobno kot ob strmoglavljenju režimov v nekaterih arabskih državah, poteka po svetovnem spletu, je fluidna in brez izrazitega voditelja. Tempo narekuje »krovna« spletna stran 15october.net, kjer si lahko v vsakem trenutku ogledate, v katerih mestih po svetu se pripravljajo akcije, in si prenesete nalepke, plakate in druge pripomočke za protestiranje.
»Če hočemo resnično globalno spremembo, ni dovolj, da gremo na ulice. Pripeljati moraš tudi njih!« k udeležbi pozivajo anonimni agitatorji. V soboto in nedeljo so celo organizirali 48-urno globalno virtualno zborovanje, kjer so spletni uporabniki po različnih komunikacijskih kanalih izmenjavali poglede, izkušnje in predloge, na koncu pa sprejeli nekakšen skupni dokument. Velik del debate, izmenjave izkušenj, objavljenih fotografij ter videoposnetkov se dogaja po spletnih socialnih omrežjih Facebook in Twitter.
Protesti vsaj v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novi Gorici
Tudi Slovenija ni izjema. V soboto se bodo na ulice predvidoma odpravili tudi v več slovenskih mestih. Na spletu lahko za zdaj zasledimo vsaj Ljubljano, Maribor, Koper in Novo Gorico, ki pa za zdaj skupaj združujejo le nekaj sto posameznikov. Kako konkretno bodo akcije potekale, še ni objavljeno, znano je le, da se bo shod v prestolnici začel v okolici ameriškega veleposlaništva in končal na Kongresnem trgu. »Obstaja tudi velika možnost, da bomo nekateri ostali več dni,« so na Facebooku zapisali ljubljanski aktivisti.
Andrej Kurnik, predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede in aktivist Socialnega centra Rog, nam je pojasnil, da gre pri sobotni manifestaciji »za več iniciativ, ki se stekajo v dogodek 15. oktober.« Socialni center Rog in IWW (Nevidni delavci sveta) sta v dogajanje že vključena, v sredini septembra so se v Barceloni zbrala gibanja, mreže in posamezniki iz vse Evrope. Tam so začrtali skupne korake pri organizaciji globalnega dneva akcij 15. oktobra (15.O), včeraj zvečer pa so na alternativnem prizorišču nekdanje ljubljanske tovarne Rog na Trubarjevi doličili konkretne aktivnosti ob 15. oktobru. »Zagotovo se bomo udeležili protestov,« pravi Kurnik.
Kaj je njihovo sporočilo?
»Zelo jasno smo identificirali problem, to je politika zategovanja pasu, ki je pravzaprav potegavščina za nabiranje javnih izdatkov za dokapitalizacijo bank, s tem pa si finančni kapitalizem in institucije želijo podrediti, kar je še ostalo od socialne države, in zmanjšati socialne pravice,« je nasprotnike gibanja identificiral Kurnik.
Igor Pribac, docent za socialno filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti, v tej protestni akciji vidi »nov val protiglobalističnega gibanja, ki se je sprožilo v Seattlu in Genovi, kot odgovor na srečanje skupine držav G8, obenem pa je odgovor na krizo. Pri tem ima pomembno vlogo internet. »Novo je, da je internet vzpostavil medcelinsko, globalno orodje koordinacije ljudi zunaj mreže,« ocenjuje Pribac.
»Gibanje temelji na prostovoljstvu, nove tehnologije pa mu dajejo izjemen potencial pri organizaciji in animaciji, ki so ga prej lahko dosegale le države in korporacije s svojo institucionalno infrastrukturo,« meni Pribac. Nedvomno gre za politično gibanje, saj je odgovor na premajhno zastopanost in vpliv posameznikov pri političnem odločanju, ki ga na globalni ravni zdaj obvladuje odstotek vplivnih ljudi okoli svetovnih korporacij. »Ta faza je uvod v artikulacijo resnejših zahtev in postavljanje novega svetovnega reda, ki bo začel upoštevati zahteve po globalni pravičnosti.«
Bruselj se pripravlja na proteste
Bruselj – V Bruslju se na nenasilne proteste pripravljajo od prejšnje sobote, ko je v središče evropskih ustanov po dolgih tednih hoje prispelo več sto »ogorčenih« iz Španije, Francije, tudi iz Nizozemske in še od drugod. Po zgledu pomladnega Madrida in nekaterih drugih španskih mest so se, kakor so napovedovali že mesece, v Parku Elisabeth namenili postaviti šotorišča, v katerih naj bi se število nezadovoljnežev do sobote, 15. oktobra, iz dneva v dan večalo – in tako se krepi tudi gibanje, poimenovano Prava demokracija, zdaj.
Zahteva španskih pomladnikov se širi od 15. maja, ko so v osrčju Madrida postavili šotorišče upora. Potem ko je nemalo podobnih pobud, pod različnimi imeni, vzniknilo na svetovnem spletu, indignirani državljani vse pogosteje preplavljajo ulice: tako v ZDA, kjer grozijo z zasedbo Wall Streeta, kakor tudi v Evropi, na primer v Španiji, Franciji, Grčiji, Italiji..., še Švici.
Vroča španska pomlad
Gibanje za pravo demokracijo so sredi maja začeli na madridskem trgu Puerta del Sol v znamenje upora proti diktaturi kapitala, sistemu, ki je zašel na kriva pota. Pripadniki označujejo gibanje za politično, kajti vplivalo naj bi na politične odločitve, hkrati pa ga odmikajo od vseh sedanjih strank, levih in desnih, in prav tako od sindikalnih združenj.
V alternativnem parlamentu, ki so ga ta teden sestavili v Bruslju in vsak večer zaseda v Parku Elisabeth, med drugim zahtevajo predrugačenje ustave, neposredno demokracijo, pošteno razporeditev bogastva. Med delavnicami, ki jih vodijo, razpravljajo še o brezposelnosti, privatizaciji vode, položaju žensk med dolžniško krizo, socialni varnosti...
Hrvaška del revolucije?
Zagreb – S protestom na Trgu bana Josipa Jelačića v Zagrebu in tudi po nekaterih drugih večjih mestih se bo v soboto tudi Hrvaška pridružila »svetovni revoluciji«. Tukajšnji organizatorji protestov, poimenovani 15.O, se sicer še nočejo razkriti, poudarjajo pa, da se bodo v soboto zbrali vsi tisti, ki so zaskrbljeni ali jezni zaradi političnega, ekonomskega in družbenega položaja v državi in po svetu, ost pa bo usmerjena proti politiki, gospodarstvenikom in bančnikom.
Še največ je špekulacij o množičnosti protestov. Gibanje 15.O je podprlo že več civilnih gibanj, med njimi tudi dobro organizirani študentje zagrebške filozofske fakultete, ki zaradi šolnin že več dni blokirajo referat fakultete, predvidevajo pa, da bi se lahko protestu pridružili nekateri sindikati in delavci propadlih podjetij. Hrvaška je sicer v letošnje leto vstopila s serijo protivladnih protestov, ki pa se niso izoblikovali v množično gibanje, ki bi lahko oblast prisililo k odstopu.
Nemčija: Okupirajmo Frankfurt!
Berlin - V Nemčiji bodo v soboto demonstracije v okoli trideset mestih. Pod sloganom Okupirajmo Frankfurt! se bodo nezadovoljneži med drugim zbrali pred sedežem Evropske centralne banke. V mreži organizacij, ki pripravljajo proteste po nemških mestih, zahtevajo konec pomoči finančni industriji z denarjem davkoplačevalcem, uvedbo davka na finančne transakcije, solidarnostno pomoč skupni evropski valuti, prepoved špekulantskih finančnih instrumentov, pravo demokracijo, plačevanje vseh po kolektivnih pogodbah...
»Čas je, da gremo na ulice. Edini cilj tako imenovanih rešilnih svežnjev je prizanesti upnikom visoko zadolženih držav. Vlade izrabljajo krizo evra za uveljavitev politike razgradnje demokracije in socialne države,« sporočajo kritiki globalizacije iz združenja Attac, ki je med glavnimi organizatorji protestov.