Tiskane izdaje
Novi objekti kliničnega centra so bili ob odprtju najsodobneje opremljeni in primerni za obdelavo najtežjih bolezenskih primerov. V osemnadstropnem objektu je bilo urejenih 1100 bolniških postelj, v preostalih zgradbah pa 3700.
Vsa leta po drugi svetovni vojni so se bolnice soočale s pomanjkanjem prostorov in vztrajno prosile za nujno gradnjo nove bolnišnice. Že leta 1960 je bila imenovana projektna skupina, ki je po dolgih pripravah 13. julija 1966 le začela gradnjo Kliničnega centra pod taktirko arhitekta Stanka Kristla.
Leta 1975 so jo slovesno odprli, čeprav je bila že pet let pred tem v določenem obsegu v uporabi, kar je precej omililo takratno prostorsko stisko.
Ob slovesnem odprtju, ki je v slovenski in takratni jugoslovanski javnosti nepozabno odmevala, so bili v avli UKC odkriti doprsni kipi štirim zaslužnim slovenskim zdravnikom: prof. dr. Božidarju Lavriču, prof. dr. Pavlu Lunačku, prof. dr. Igorju Tavčarju in prof. dr. Francu Čelešniku.
Gradnja in oprema stavbe je stala 61 milijard in 700 milijonov takratnih starih dinarjev.
Odprtje novogradnje je Sloveniji in takratni Jugoslaviji prineslo razvoj vrhunske medicine, gradnja pa tako predstavlja tudi mejnik v razvoju zdravstvenega varstva, ki je pomenil boljše zdravljenje za Ljubljančane ter najhuje prizadete bolnike iz vse Slovenije in Jugoslavije. Nova stavba je bistveno izboljšala tudi pogoje pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela.
