Tiskane izdaje
Ljubljana – Petkova počastitev 21. obletnice slovenske samostojnosti je minila v znamenju delitev. Polemika o (ne)primernosti vladne selekcije praporščakov, ki so sodelovali na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti, se je preselila tudi na prireditveni oder.
Nekaj več kot tritisočglavo občinstvo je z aplavzom nagradilo besede predsednika republike Danila Türka, ki je v slavnostnem nagovoru pozval k celovitemu razumevanju in spoštovanju narodove zgodovine.
»Zato je ločevanje tistih, ki so se med drugo svetovno vojno borili za našo svobodo, ter vseh, ki negujejo spomin na našo slavno preteklost, vključno z osamosvojitveno vojno leta 1991, neodgovorno ravnanje, ki nas ponovno in brez potrebe deli. Tu, na tem simbolnem trgu, kjer je pesnik Tone Pavček leta 1989 prebral majniško deklaracijo, je prostor, kjer morajo stati s svojimi simboli vse generacije veteranov in domoljubnih organizacij,« je dejal Türk.
Nasprotno pa je povezovalec slovesnosti, igralec Jernej Kuntner, posebej omenil odsotnost simbolov nekdanjega režima.
»Že na dan osamosvojitve nas je napadla agresorska JLA, z rdečo zvezdo na tankih in kapah. Simboli prejšnje skupne države so postali simboli agresorja. Pod njimi so streljali na slovenske vojake, policiste in civiliste. Želeli smo mirno oditi na svoje, oni pa so na nas poslali eno najmočnejših armad v Evropi. Slovenija je takrat pogumno vstala v obrambi. Proti odporu so nastopile le nekatere posamezne organizacije zveze združenj borcev, njihov sedanji predsednik je že pred tem dejal, da bi bila odcepitev Slovenije od Jugoslavije za nas samomor. In le nekateri redki posamezniki so se umaknili na varno, k Vrbskemu ali Ženevskemu jezeru, med njimi tudi taki, ki imajo veliko pripomb na letošnjo državno proslavo,« je bil oster Kuntner.
Previdni kot le kaj
Odzivi udeležencev državne slovesnosti ob dnevu državnosti že dolgo niso bili tako previdni kot letos.
Komentarjev so se denimo vzdržali predsednik republike Danilo Türk, premier Janez Janša, predsednik parlamenta Gregor Virant, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsedniški kandidat Milan Zver in tudi prvi predsednik samostojne republike Milan Kučan.
Objavljamo mnenja tistih, ki so bili pripravljeni spregovoriti.
Vinko Gorenak, notranji minister: »Ta predstava je bila zelo slovenska, zato mi je bila všeč. Polemika pa tudi nikoli ne škodi. Gospod Kuntner je povedal le tisto, kar je resničnost. Problem je v tem, da te resničnosti vsa ta leta nočemo slišati.«
Lojze Peterle, evropski poslanec: »Koncept je bil bolj ljudski in tradicionalen in je imel prazničen naboj, zato odhajam dobre volje. Govornika na prireditvi sta bila polemična, a nobeden ni prestopil mere dobrega okusa. To je bila na kulturen način izražena razlika. Ko bomo Slovenci pospravili preteklost z resnicoljubnostjo in občutkom za pravičnost, pa bomo lahko z veliko več veselja praznovali skupaj.«
Anton Bebler, politolog: »Proslava se mi je zdela zelo samosvoja in zelo drugačna od prejšnjih. Menim pa, da gospod Kuntner ne bi smel govoriti takšnih stvari. Ob ni bil uradni govorec, pač pa napovedovalec, zato se ne bi smel spuščati v politične ocene in še posebni ne v namigovanja o predsedniku republike. To je bilo povsem neprimerno.
Jernej Kuntner, povezovalec proslave: »Kolikor mi je uspelo videti iz zaodrja, se mi je zdelo lepo. Pomembno je, da sta bili veselje in radost do domovine. Kdo je bil avtor besedila, nimam pojma, jaz zagotovo ne. Saj nisem politik. Ali je bil moj govor morda premalo povezovalen, se res nisem kaj dosti spraševal. Igralci moramo pač opraviti svoj posel, analize pa naj delajo drugi.«
Joseph A. Mussomeli, ameriški ambasador v Sloveniji: »Všeč sta mi bili petje in plesanje, a državni prazniki so tudi priložnost za povezovanje. Nič ni narobe, če se z vsem ne strinjamo, a na takšne dni bi morali politiki drug o drugem – četudi neiskreno – govoriti prijetnejše stvari. V dobro naroda. Iskrenost, odkritost in nestrinjanje so pomemben del vsake demokracije kot tudi civiliziranost in medsebojno spoštovanje.
Resda nisem razumel čisto vsega, kar je bilo povedano, a kljub vsemu menim, da bi lahko bilo več civiliziranosti in osredotočenosti na praznično priložnost. Vem, da se obe strani počutita užaljeni in prizadeti zaradi določenih nesoglasij, toda morda bi bilo bolje za trenutek dnevno politiko postaviti na stran. Mar niso to voditelji države, odgovorni za blaginjo državljanov? To pa je težko, če si vseskozi skoncentriran le na vsebine, ki te lahko užalijo. To velja tako za levico in desnico.«
Rajko Pirnat, pravnik: »Proslava z umetniškega vidika ni dosegla profesionalne ravni nekaterih prejšnjih slovesnosti. Samo folklorne skupine so nekoliko enoličen scenarij, toda jaz s tem nisem imel problema. Bilo je povsem simpatično. Glede javne polemike sem bil kar malo žalosten.
Predsednik republike je bil oster, a je ostal na ravni, ki ni bila za nikogar osebno neposredno žaljiva. Medtem ko je bilo besedilo, ki so ga napisali Kuntnerju, blago rečeno, neprimerno. Predsednik republike je naš skupni simbol, ki je neposredno izvoljen od ljudi. Lahko si o njem mislimo to ali ono, toda uporabljati osrednjo državno proslavo za izjave, ki so lahko zanj žaljive, je popolnoma neprimerno.
Božo Predalič, predsednik vladnega koordinacijskega odbora za proslave (mimogrede, Liberalna akademija ga je danes pozvala, naj zaradi »škandalozne ideologizacije« letošnje proslave odstopi): »Umetniški del se mi je zdel izjemno simboličen, saj je vse dele Slovenije ljudsko prikazal, povezal in na koncu navezal še na evropski prostor. Zelo pozitivno ocenjujem to kreacijo, ki je bila tudi precej cenejša. Besednega dvoboja nisem opazil.
Predsednik republike je kot slavnostni govornik povedal svoje, gospod Kuntner pa je obudil čase slovenskega osamosvajanja. V tem ne vidim nobene polemike. Glede pozivov k mojemu odstopu pa lahko rečem le to, da me lahko tisti, ki me je imenoval, v vsakem trenutku tudi razreši. Sam pa za to ne vidim nobene potrebe.«
Rajmond Debevec, športnik: »Brez komentarja.«
Iz Nedela.
