Tiskane izdaje
Kranj – Na Mestni občini Kranj (MOK) so zaradi vse več pritožb o povečanem hrupu zaradi preletov letal želeli naročiti neodvisno meritev, a se je izkazalo, da je ne morejo, ker občina nima koncesije ministrstva za promet.
Zato je MOK novembra Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano naročila iz Maribora izdelavo mnenja o že opravljenih meritvah hrupa letal, ki pa ugotavlja, da so poročila pomanjkljiva in z njimi ni mogoče ugotavljati, ali letala čezmerno obremenjujejo okolje s hrupom.
Razlog za povečano število pritožb o hrupu je po pojasnilih z brniškega letališča sprememba vzletne smeri letal, ki so jo Adria Airways (AA) in druge letalske družbe zaradi nižjih stroškov uvedle že januarja 2013. Z vzletanjem proti Kranju naj bi tako denimo samo AA prihranila približno dva milijona evrov na letni ravni zaradi prihranka pri gorivu.
»Nova odletna procedura je bila oblikovana na zahtevo AA in takrat smo jih opozorili na možnost težav s povečanim hrupom nad Kranjem. Toda AA je pri izdelani rešitvi vztrajala,« so pojasnili iz Kontrole zračnega prometa Slovenije. Mednarodni standardi sicer zahtevajo, da sprememba upošteva varnostne in okoljske vidike. Aerodrom Ljubljana kot upravljavec vira hrupa je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju dolžan zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisij hrupa v okolje. Poleg tega se vsa izdelana dokumentacija za posamezno proceduro posreduje v presojo in potrditev Javni agenciji za civilno letalstvo RS, navajajo s Kontrole zračnega prometa Slovenije.
Adria pripravlja spremembe
MOK, prepričana, da bi morala biti pred uvedbo nove vzletne procedure izvedena študija vplivov na okolje in da bi morala biti tudi seznanjena z rezultati študije, je od Aerodroma Ljubljana zahtevala podatke, kje so merilna mesta za hrup in rezultate meritev hrupa za zadnji dve leti, ter napovedala neodvisno meritev.
Toda izkazalo se je, da za to niso pooblaščeni. Na srečanju med županom Boštjanom Trilarjem in predsednikom uprave Adria Airways Markom Anžurjem pred dobrim mesecem pa je bilo dogovorjeno, da »Adria Airways poišče novo variantno rešitev za vzletanje letal proti Kranju - traso, ki ni tako gosto naseljena.« Da pripravljajo nov predlog procedure in da ga bodo, ko bo pripravljen, dali v preučitev kontroli zračnega prometa, so nam včeraj potrdili tudi na AA.
Pomanjkljiva poročila
Meritve hrupa in poročila glede hrupa letališča lahko izdaja le Aerodrom Ljubljana, ki ima zato posebno dovoljenje države. Meritve hrupa opravlja Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, poročila pa so nato za posamezna četrtletja od leta 2009 objavljena na spletni strani Aerodroma Ljubljana.
Glede teh poročil je MOK naročila mnenje pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru.
Ta ugotavlja, da so poročila pomanjkljiva in le delno uporabna, ker denimo niso navedene konične ravni hrupa. Poleg tega izvajalec merilno mesto v Kranju postavlja v tretje območje varstva pred hrupom, čeprav je za določitev stopnje pristojna občina.
»Utemeljitev, da je območje merilnih mest zaradi bližine prometnic in kmetijskih zemljišč v III. stopnji varstva pred hrupom, za merilno mesto v Kranju ne vzdrži. Stanovanjske stavbe in druge stavbe z varovanimi prostori so lahko v II. ali III. območju varstva pred hrupom, mejne vrednosti za II. stopnjo pa so strožje od tistih za III. stopnjo,« je navedeno v mnenju.
V mariborskem laboratoriju se še sprašujejo, ali je merilno mesto v Kranju reprezentativno v smislu občutljivosti okolja in ali bi bilo lahko za nekaj metrov bolj oddaljeno od izrazito visoke stavbe na Oprešnikovi ulici.
Civilna iniciativa iz Šenčurja opozarja že več let
Zlasti v poletnih mesecih na Aerodromu Ljubljana beležijo manjše prekoračitve povprečnih mesečnih vrednosti letalskega hrupa med 18. in 22. uro, in sicer v naseljih Šenčur in Lokarje (Vodice). V zadnjem objavljenem poročilu julij-september 2015 sta bila najglasnejša prihoda airbusa 319, ki sta preletela merilno mesto Šenčur, 27. avgusta in 18. julija, najglasnejši odhod, ki so ga so zabeležili v Lokarjih, pa je imel Iljušin II 96 27. avgusta.
Branko Pajer iz Civilne iniciative Šenčur pravi, da Šenčurjani že več let opozarjajo na isto stvar kot zdaj mariborski laboratorij, in sicer da v poročilih ni podatka o hrupu ob preletu letala oz. t. i. koničnih ravneh hrupa.
»Naše izmerjene vrednosti ob preletu letala so bile od 90 do 110 dB, odvisno kako nizko je letelo in odvisno od vrste. Žal te meritve ne veljajo, ker niso uradne, toda še vedno trdim: če ustrelim s topom in ta hrup porazdelim na 24 ur, bo povprečni hrup padel na raven hrupa padca bucike na tla. Torej hrupa ni, mi smo pa gluhi,« pravi Pajer.
