Agencija za zdravila drago plačala nezakonito odpoved

Iz naslova plač, obresti, prispevkov in sodnih stroškov so ji morali izplačati skoraj sto tisoč evrov neto.

Koblarjeva, vodja sektorja za regulativo zdravil in medicinskih pripomočkov ter namestnica direktorice v agenciji, pristojni za zdravila in medicinske pripomočke, je izredno odpoved dobila, ker je podpisala pogodbo, na podlagi katere bi direktorica Martina Cvelbar po izteku mandata ostala zaposlena v agenciji, in to na delovnem mestu direktorice področja I za splošne zadeve, ki ni bilo nikoli zasedeno. S tem, ko je podpisala pogodbo o zaposlitvi s svojo nadrejeno, in sicer dan pred iztekom njenega direktorskega mandata, je domnevno huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Pooblastilo za podpis omenjene pogodbe o zaposlitvi na novo delovno mesto, ki je najvišje plačno rangirano v sistematizaciji delovnih mest, ji je dala Cvelbarjeva. »Ta je skladno s prejšnjo pogodbo imela pravico do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, vendar šele po prenehanju stare, določitev novega delovnega mesta pa je bila v pristojnosti novega direktorja,« so svojo odločitev, da sta Koblarjeva in Cvelbarjeva presegli svoja pooblastila in zato dobili izredni odpovedi, pojasnjevali na agenciji.

Po pravico na sodišče

Odpuščeni sta na delovno in socialno sodišče vložili tožbi. Cvelbarjeva je sodno bitko izgubila, Koblarjevi pa je dalo prav tako prvostopenjsko kot višje sodišče. Agencija je proti sodbi v korist Koblarjeve vložila revizijo, a jo je vrhovno sodišče septembra lani zavrnilo. Strinjalo se je namreč s presojo, da je sporno pogodbo o zaposlitvi z Martino Cvelbar za čas po izteku njenega mandata podpisala v opravičljivi zmoti, ko je štela, da je za podpis takšne pogodbe pooblaščena. »Koblarjevi je bila pogodbo v podpis posredovala pravna služba. Čeprav se ni ukvarjala s pravnimi vprašanji pri JAZMP, je pred podpisom pri odvetnici agencije še dodatno telefonsko preverjala, ali je za takšen podpis pogodbe pristojna, in dobila pritrdilno mnenje,« piše v sodbi.

Odpoved nezakonita

V sodbi je vrhovno sodišče presodilo, da Koblarjeva ni kriva za očitano hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, in sklenilo, da je bila izredna odpoved njene pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Koblarjeva, sicer zdravnica, je po odhodu z agencije ustanovila podjetje za farmacevtsko regulatorno svetovanje, svetovanje na področju regulative medicinskih pripomočkov in izobraževanje Rapharm, ki je imelo leta 2014 skoraj 124.000 evrov poslovnih prihodkov, Cvelbarjeva pa je zaposlitev dobila v Leku.