Tiskane izdaje
Ljubljana – Učitelji glasujejo, ali bodo stavkali, poklicni gasilci se bodo v ponedeljek odločili, kdaj in kako bodo stavkali, del sindikatov javnega sektorja je stavko napovedal za sredino januarja. Medtem pa so, prav potihem in brez javnih razglasov, začeli stavkati zaposleni v Slovenski obveščevalno-varnostni službi (Sova).
Urad vlade za informiranje nam je potrdili informacijo, ki jo je tednik Reporter objavil na spletu, da uslužbenci Sove stavkajo od petka opolnoči. V uradu so zapisali, da se je sindikat agencije odločil za uveljavljanje svojih zahtev v zvezi s statusom in vrednotenjem delovnih mest, izvajanjem socialnega dialoga in povečanjem števila zaposlenih v agenciji s stavko. In dodali, da si vodstvo agencije in sindikat prizadevata za tvoren dialog in čimprejšnjo ustrezno rešitev. Na vprašanje, kako konkretno je videti stavka v Sovi, so odgovorili, da agencija naloge, pomembne za nacionalno varnost in druge interese države, izvaja nemoteno, v skladu z zakonom o Sovi, v katerem je sicer ustavno zagotovljena pravica delavcev do stavke omejena.
Po besedah Frančiška Verka, predsednika Sindikata državnih organov Slovenije - pod katerega spada Sindikat vladne agencije Slovenije, njegova predsednica pa se ne more javno izpostavljati - zaposleni v Sovi zahtevajo dober kadrovski načrt, saj jih je zdaj premalo, zato so preobremenjeni, povprečna starost kadra pa je razmeroma visoka. Opozarjajo, da vodstvo nima nobenega posluha za njih, kar je glavni vzrok za nezadovoljstvo, očitajo pa mu tudi, da ne razume niti strokovnih problemov. Stavko so, na primer, pravočasno razglasili po zakonu, a direktor ni izdal sklepa, ki bi zapovedoval službi, katere naloge morajo opravljati glede na zakonsko omejitev stavke. Verk zagotavlja, da najnujnejših zadev vseeno ne opuščajo.
Frančišek Verk. Foto: Ljubo Vukelić
Učitelji glasujejo
Glasneje kot agenti varnostne službe svoje nezadovoljstvo izražajo člani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Do prihodnje srede se bo več kot 36.000 članov, zaposlenih v 767 zavodih s področja vzgoje in izobraževanja, izrekalo, ali podpirajo splošno stavko 14. februarja, če dotlej ne bodo našli skupnega jezika z vlado. Med njihovimi zahtevami so zvišanje osnovnih plač izobraževalcev od vrtca do univerze in da bi zaposleni z minimalno plačo ali manj prejeli regres v višini 1200 evrov bruto. Stavka bo, če se bo zanjo izrekla večina zavodov in več kot polovica zaposlenih v njih. »Vsi podatki kažejo, da je pri enaki izobrazbi in podobni zahtevnosti delo v šolstvu slabše ovrednoteno kot v državni upravi in med zdravniki,« je poudaril Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Ta ima pod svojim okriljem več kot 80.000 članov sindikatov javnega sektorja, kar pomeni tudi več kot 80 odstotkov vseh.
Branimir Štrukelj. Foto: Uroš Hočevar
Druga pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, je pred dnevi tudi napovedala stavko v sredini januarja, in sicer zato, ker vlada zavrača možnost, da bi se hkrati pogajali o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom in o primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti.
Prihodnji ponedeljek pa se bo sestal stavkovni odbor sindikata poklicnih gasilcev. Po njihovi interpretaciji naj bi namreč po tem, ko je orientacijsko delovno mesto vodja izmene I, s soglasjem preostalih sindikatov, pridobilo en plačni razred - zaradi česar je bil potreben aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor - druga delovna mesta temu prilagodili in bi bile tako njihove zahteve po dvigu plač za dva razreda na vseh delovnih mestih, na dveh pa za tri, izpolnjene. A jim je resorna ministrica Andreja Katič, ki sicer podpira njihove zahteve, na sestanku v torek dejala, da je vlada aneks razumela drugače, sama pa da nima mandata za pogajanja. Davidu Švarcu, sekretarju gasilskega sindikata, se to zdi sprenevedanje z vladne strani. Glavni vladni pogajalec, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, pa je komentiral, da vsakršne neusklajene akcije kateregakoli ministrstva povzročajo samo dodatne težave tako v javnem sektorju kot v javnih financah.
