Akumulacijski bazen na Pokljuki je črna gradnja

Jesenice – Vodni zbiralnik za zasneževanje biatlonskega centra ni zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem, so ugotovili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Zato so zavrnili pritožbo Smučarske zveze Slovenije na odločitev Arsa. Ta bi morala bazen zmanjšati za dve tretjini.

Agencija za okolje (Arso) je februarja letos zavrnila izdajo naravovarstvenega soglasja za že zgrajen, a prevelik akumulacijski bazen za umetno zasneževanje na Rudnem polju na Pokljuki, zdaj je to odločitev potrdilo še ministrstvo za kmetijstvo in okolje. To pomeni, da je akumulacijski bazen črna gradnja in ga bo morala Smučarska zveze Slovenije (SZS) zmanjšati za dobri dve tretjini. Brez ustreznega naravovarstvenega soglasja namreč SZS ne more pridobiti gradbenega dovoljenja za večji bazen in ga legalizirati. Obstoječi bazen je globok približno tri metre in ima prostornino 5400 kubičnih metrov, medtem ko bi bil lahko po prvotnem gradbenem dovoljenju zgrajen en meter globok bazen s zmogljivostjo 1400 kubičnih metrov.

V Alpe Adria Green so takšno odločitev pričakovali

Na SZS takšne odločitev ministrstva kot pritožbenega organa niso pričakovali. Peter Zupan, predsednik zbora za biatlon pri SZS, ki je bil tudi eden glavnih nosilcev celovite ureditve biatlonskega centra, včeraj še ni bil seznanjen z vsebino odločbe ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zanjo je izvedel, ko smo ga poklicali po telefonu. Dejal je, da morajo odločbo ministrstva najprej obravnavati, šele nato jo bodo komentirali. Po njegovem bodo verjetno ravnali po pravnem pouku iz odločbe, ki rednega pravnega sredstva proti odločitvi ministrstva ne omogoča, dovoljuje pa upravni spor na upravnem sodišču na zavrnjeno naravovarstveno soglasje.

V nasprotju z biatlonci so takšno odločitev pričakovali v okoljski nevladni organizaciji Alpe Adria Green (AAG), ki je že v dosedanjih postopkih opozarjala na prevelik akumulacijski bazen. Predsednik AAG Vojko Bernard je povedal, da so z razpletom zadovoljni. »Od investitorja pričakujemo, da bo bazen ali odstranil ali zgradil takšnega, ki bo izpolnjeval pogoje iz prvotnega gradbenega dovoljenja,« je dejal Bernard.

Peter Zupan je že pred kratkim opozoril, da v zmanjšani akumulaciji ne bi imeli dovolj vode za zasneževanje biatlonskega centra, zato bi jo morali iz doline dovažati s cisternami. To bi pomenilo 500 voženj tovornjakov cistern v nekaj dneh, kar bi dodatno obremenjevalo okolje z izpušnimi plini in hrupom. V odločbi ministrstva na ta argument odgovarjajo, da »ti ukrepi pritožnice ne morejo predstavljati razloga, ki bi narekoval izdajo naravovarstvenega soglasja«, saj med drugim takšne bazene nov zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP) prepoveduje.

Martin Šolar: Urejen center 
je boljša rešitev kot stihija

Če bodo res morali voziti vodo na Pokljuko, bo to slaba rešitev, je dejal Martin Šolar, direktor TNP, ki pa odločbe ministrstva ni hotel komentirati, ker je še ni videl. Ob tem je dodal, da je »urejen biatlonski center boljša rešitev kot stihija«, s tem pa se strinjajo tudi številni obiskovalci Pokljuke, ki njeno novo podobo sprejemajo z zadovoljstvom. Kljub nekaterim mnenjem, da so prizadevanja AAG neživljenjska, pa je treba pritrditi Bernardovemu mnenju: »Če se gremo TNP, upoštevajmo veljavna pravila, drugače parka ne potrebujemo.«

Na Arsu so se ob zavrnitvi izdaje okoljevarstvenega soglasja oprli tudi na izsledke triletne študije, ki jo je opravil zavod za gozdove in ki kaže, da se je populacija divjega petelina na območju centra res povečala. Vendar je triletno obdobje prekratko, da bi lahko trdili, da zgrajen akumulacijski bazen ne bo vplival na populacijo koconogih kur, še posebno na divjega petelina. Zato bodo skupaj z gozdarji in Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letos poleti opravili ponoven monitoring, je povedal Martin Šolar in hkrati opozoril, da prepogosto (tudi znanstveno) spremljanje življenja divje živali lahko vznemirja.