Aleš Šabeder: Zdravstvo ne sme biti ne levo ne desno
Kandidat za ministra za zdravje še ni dobil zelene luči odbora za zdravstvo.
Odpri galerijo
Aleš Šabeder se predstavlja poslancem.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na odboru za zdravstvo v državnem zboru se je danes kot predlagani kandidat za ministra za zdravje predstavvil Aleš Šabeder, ki zdaj leto dni vodi ljubljanski klinični center. Na Štefanovi ulici bo v primeru potrditve nadomestil Sama Fakina, ki se je glede na uradne informacije z ministrskega položaja poslovil zaradi zdravstvenega stanja, neuradno pa je moral oditi, ker predsednik vlade Marjan Šarec ni bil zadovoljen z njegovim delom.
Uvodoma je Šabeder povedal, da odločitev, da privoli v kandidaturo, ni bila lahka. Tudi zato ne, ker v kliničnem centru še ni končal začrtanega dela. Je pa tam, kot je dejal, spoznal kompleksnost sistema, ki ga bo zdaj urejal: »Vem, da bom velikokrat v medijih in verjetno tudi v teh prostorih pojasnjeval svoje odločitve.« V pozdravnem govoru je povedal še, da zdravstvo ne sme biti ne levo ne desno. Svojo novo vlogo vidi Šabeder izključno kot strokovno, in ne politično.
V programu svojega dela je na prvo mesto postavil zadovoljstvo bolnika in hkrati nanizal sistemske probleme v zdravstvu, v katere bo treba zagristi (čakalne dobe, zmanjševanje administrativnih ovir, zakonodajne spremembe). Napovedal je ničelno toleranco do korupcije. Glede ureditve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je dejal, da ne glede na to, kakšna bo končna odločitev, bo treba zagotoviti stabilen in dolgoročen vir financiranja. Med možnimi rešitvami je navedel dvig prispevne stopnje po načelu solidarnosti, davek na zdravstvo ter davek na alkohol, tobak in sladke pijače.
Kandidat je bil jasen, da je treba državljanom zagotoviti dostopno in kakovostno javno zdravstvo. Napovedal je, da se bo zavzemal za zadovoljstvo bolnikov in zdravstvenega osebja, kakovost in varnost v zdravstvu ter zagotavljanje finančne stabilnosti zdravstvenega sistema.
Po njegovem bo nujno pristopiti k čiščenju čakalnih seznamov, ponovno zbrati podatke na nacionalni ravni in na podlagi tega pripraviti ukrepe, kot so načrtovanje dodatnih programov in proaktivno usmerjanje v področja, kjer narašča število bolnikov. Prav tako je po Šabedrovih besedah treba izvesti strokovni in poslovni nadzor sistema naročanja.
Spregovoril je tudi o težavah v primarnem zdravstvu. Kot je dejal, je družinskih zdravnikov premalo, zato primarno zdravstvo potrebuje strukturne spremembe. Po njegovih besedah je treba narediti analizo in najti razloge za pomanjkanje kadrov, pripraviti načrt izobraževanja, razpisovati specializacije glede na potrebe, dogovoriti standarde in normative, učinkovito povezati specialiste na vseh treh ravneh ter zadržati šolan kader v Sloveniji.
Treba bo določiti ustrezne uteži glavarinskih količnikov, zgornje meje obremenitev pa zniževati za pet odstotnih točk do ciljnega normativa, ki je bil dogovorjen z zdravniškim sindikatom. Kot je dodal, bo treba tudi zmanjšati število aneksov in sprememb splošnega dogovora.
Opozoril je še na informacijski sistem, ki ne daje dovolj kakovostnih podatkov za odločanje, sistem e-zdravja pa po njegovem mnenju ponuja dobro infrastrukturo, ki pa jo premalo izkoriščajo. Kot je poudaril, je nujna standardizacija poslovnih rešitev in programske opreme. Opozoril je še, da Slovenija nima strategije e-zdravja ter da bi bolniki morali imeti dostop do svojih podatkov in cen zdravstvenih storitev.
Med cilji je Šabeder navedel tudi posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer je treba zagotoviti dostopnost pravic in uravnotežiti financiranje zdravstva. Če bo postal minister, namerava spremeniti tudi zakon o upravljanju zdravstvenih zavodov, ki bi morali biti vodeni bolj fleksibilno, kot so danes.
Urediti namerava tudi področje nabave medicinske opreme oziroma sistem javnih naročil, ki ni dovolj fleksibilen in ne omogoča učinkovite cenovne politike. Naloga naročnika bi morala biti razkritje nabavnih poti in s tem izključevanje posrednikov, je dodal. Prav tako je po njegovem mnenju treba vzpostaviti nacionalne standarde in normative za medicinsko tehnični material.
Nada Brinovšek iz SDS z njegovo predstavitvijo ni bila najbolj zadovoljna. Pričakovala je konkretnejše napovedi ukrepov. Dejala je, da Šabedra glede na vodenje kliničnega centra, kjer mu ni uspelo doseči sanacijskih načrtov, ne vidi kot dobrega kandidata za ministra. Odzvala se je tudi na misel, da zdravstvo ni ne levo ne desno, češ da je že nekaj let levo.
Šabeder je na kritiko odgovoril, da je klinični cenetr prevzel s prazno blagajno. 80 milijonov evrov denarja, ki ga je bolnišnica prejela na podlagi interventnega zakona je bilo razdeljenega nekaj dni pred njegovem prihodu. »Prvič po dolgih letih je klinični center z mojim prihodom začel zmanjševati izgubo. Vedno je lahko bolje, a z vso suverenostjo si upam trditi, da se v tem obdobju izgube ni dalo še bolj zmanšati!«
Jani Möderndorfer iz SMC je dejal, da je bodoči minister napovedal nekaj ukepov, do katerih pa se ni jasno opredelil. V nasprotju z njim je Jože Lenart (LMŠ) pohvalil Šabedrovo analizo iz katere je jasno razvidno, kje so problemi in kje se bo posledično dalo dobro ukrepati.
Ker člani odbora za zdravstvo še niso izčpali vseh vprašanj za kandidata, bodo njegovo zaslišanje nadaljevali jutri zjutraj.
Strokovno, ne politično delo
Uvodoma je Šabeder povedal, da odločitev, da privoli v kandidaturo, ni bila lahka. Tudi zato ne, ker v kliničnem centru še ni končal začrtanega dela. Je pa tam, kot je dejal, spoznal kompleksnost sistema, ki ga bo zdaj urejal: »Vem, da bom velikokrat v medijih in verjetno tudi v teh prostorih pojasnjeval svoje odločitve.« V pozdravnem govoru je povedal še, da zdravstvo ne sme biti ne levo ne desno. Svojo novo vlogo vidi Šabeder izključno kot strokovno, in ne politično.
V programu svojega dela je na prvo mesto postavil zadovoljstvo bolnika in hkrati nanizal sistemske probleme v zdravstvu, v katere bo treba zagristi (čakalne dobe, zmanjševanje administrativnih ovir, zakonodajne spremembe). Napovedal je ničelno toleranco do korupcije. Glede ureditve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je dejal, da ne glede na to, kakšna bo končna odločitev, bo treba zagotoviti stabilen in dolgoročen vir financiranja. Med možnimi rešitvami je navedel dvig prispevne stopnje po načelu solidarnosti, davek na zdravstvo ter davek na alkohol, tobak in sladke pijače.
Zahtevni načrti
Kandidat je bil jasen, da je treba državljanom zagotoviti dostopno in kakovostno javno zdravstvo. Napovedal je, da se bo zavzemal za zadovoljstvo bolnikov in zdravstvenega osebja, kakovost in varnost v zdravstvu ter zagotavljanje finančne stabilnosti zdravstvenega sistema.
Po njegovem bo nujno pristopiti k čiščenju čakalnih seznamov, ponovno zbrati podatke na nacionalni ravni in na podlagi tega pripraviti ukrepe, kot so načrtovanje dodatnih programov in proaktivno usmerjanje v področja, kjer narašča število bolnikov. Prav tako je po Šabedrovih besedah treba izvesti strokovni in poslovni nadzor sistema naročanja.
Spregovoril je tudi o težavah v primarnem zdravstvu. Kot je dejal, je družinskih zdravnikov premalo, zato primarno zdravstvo potrebuje strukturne spremembe. Po njegovih besedah je treba narediti analizo in najti razloge za pomanjkanje kadrov, pripraviti načrt izobraževanja, razpisovati specializacije glede na potrebe, dogovoriti standarde in normative, učinkovito povezati specialiste na vseh treh ravneh ter zadržati šolan kader v Sloveniji.
Treba bo določiti ustrezne uteži glavarinskih količnikov, zgornje meje obremenitev pa zniževati za pet odstotnih točk do ciljnega normativa, ki je bil dogovorjen z zdravniškim sindikatom. Kot je dodal, bo treba tudi zmanjšati število aneksov in sprememb splošnega dogovora.
Opozoril je še na informacijski sistem, ki ne daje dovolj kakovostnih podatkov za odločanje, sistem e-zdravja pa po njegovem mnenju ponuja dobro infrastrukturo, ki pa jo premalo izkoriščajo. Kot je poudaril, je nujna standardizacija poslovnih rešitev in programske opreme. Opozoril je še, da Slovenija nima strategije e-zdravja ter da bi bolniki morali imeti dostop do svojih podatkov in cen zdravstvenih storitev.
Med cilji je Šabeder navedel tudi posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer je treba zagotoviti dostopnost pravic in uravnotežiti financiranje zdravstva. Če bo postal minister, namerava spremeniti tudi zakon o upravljanju zdravstvenih zavodov, ki bi morali biti vodeni bolj fleksibilno, kot so danes.
Urediti namerava tudi področje nabave medicinske opreme oziroma sistem javnih naročil, ki ni dovolj fleksibilen in ne omogoča učinkovite cenovne politike. Naloga naročnika bi morala biti razkritje nabavnih poti in s tem izključevanje posrednikov, je dodal. Prav tako je po njegovem mnenju treba vzpostaviti nacionalne standarde in normative za medicinsko tehnični material.
Odzivi
Nada Brinovšek iz SDS z njegovo predstavitvijo ni bila najbolj zadovoljna. Pričakovala je konkretnejše napovedi ukrepov. Dejala je, da Šabedra glede na vodenje kliničnega centra, kjer mu ni uspelo doseči sanacijskih načrtov, ne vidi kot dobrega kandidata za ministra. Odzvala se je tudi na misel, da zdravstvo ni ne levo ne desno, češ da je že nekaj let levo.
Šabeder je na kritiko odgovoril, da je klinični cenetr prevzel s prazno blagajno. 80 milijonov evrov denarja, ki ga je bolnišnica prejela na podlagi interventnega zakona je bilo razdeljenega nekaj dni pred njegovem prihodu. »Prvič po dolgih letih je klinični center z mojim prihodom začel zmanjševati izgubo. Vedno je lahko bolje, a z vso suverenostjo si upam trditi, da se v tem obdobju izgube ni dalo še bolj zmanšati!«
Jani Möderndorfer iz SMC je dejal, da je bodoči minister napovedal nekaj ukepov, do katerih pa se ni jasno opredelil. V nasprotju z njim je Jože Lenart (LMŠ) pohvalil Šabedrovo analizo iz katere je jasno razvidno, kje so problemi in kje se bo posledično dalo dobro ukrepati.
Ker člani odbora za zdravstvo še niso izčpali vseh vprašanj za kandidata, bodo njegovo zaslišanje nadaljevali jutri zjutraj.
