Ljubljana - »Res je, da me je minister Dimitrij Rupel vprašal, ali je primeren in ali ima mojo podporo,« je včeraj predsednik SD Borut Pahor povedal o opozorilih Branka Grimsa v oddaji Trenja na POP TV, ko so predstavniki »trojčka« ostro kritizirali odločitev vlade, da Rupla na zadnji seji predlaga za veleposlanika v Avstriji. Na ministrstvu za zunanje zadeve so prepričani, da Rupel izpolnjuje zakonsko določene pogoje za veleposlanika, Bojan Bugarič pa temu oporeka.
Borut Pahor je včeraj potrdil pogovor z Ruplom, a je opozoril, da mu je odgovoril, da ni pristojen za odločanje o primernosti za veleposlaniški položaj, da pa Ruplu sicer zaupa, ker je postavil in vodil slovensko diplomacijo, ki je dosegla mednarodno priznanje države, bil je veleposlanik v ZDA, dokončal dogovarjanje z Evropsko unijo o vstopu države v EU, bil je predsedujoči svetu zunanjih ministrov ... »Če me kdo vpraša, ali je nekdo tak primeren za veleposlanika, je moj odgovor pritrdilen. Še posebno ker imamo zaradi prehitro in ne povsem premišljeno spremenjenega zakona zelo ozek krog tistih, ki lahko postanejo veleposlaniki,« je včeraj za Delo vsebino pogovora z Ruplom povzel Pahor. Minister Gregor Virant je v Trenjih povedal, da je minister Rupel premiera Janšo vprašal, ali je odločitev, da bi postal veleposlanik na Dunaju, sprejemljiva, tako, da mu je hkrati povedal, da se s tem že strinja predsednik SD Borut Pahor. Premier je bil s tem v položaju, ko je bilo predlog težko zavrniti.
Kot smo poročali, bi se ob zelo dobesednem razumevanju zakona o zunanjih zadevah Rupel lahko znašel v težavah, ker je bil formalno zadnja leta minister in poslanec, in ne uslužbenec zunanjega ministrstva, kar letos pred volitvami dopolnjeni zakon določa kot pogoj v trenutku imenovanja, torej takrat, ko predsednik države podpiše sklep. Ob Türkovem odločanju bo Rupel takrat formalno skoraj gotovo že diplomat na MZZ (in ne več minister). Ena od dilem je, ali bo Rupel imel tudi sedem let delovne dobe na ministrstvu. Pahor je včeraj povedal, da so tudi njega pravniki opozorili, da ni gotovo, ali Rupel izpolnjuje pogoje, ki jih določa spremenjeni zakon, in dodal, da s to zagato, ko je govoril z Ruplom, še ni bil seznanjen in je tudi stvar predlagatelja, torej vlade, da preveri izpolnjevanje formalnih pogojev za imenovanje.
Rupel je včeraj o tem povedal: »Treba je samo pogledati v delovno knjižico.« Formalno je, kot opozarja, od leta 1997, ko je bil imenovan za veleposlanika v ZDA, v delovnem razmerju na zunanjem ministrstvu.
Minister Gregor Virant pa je včeraj povedal, da je zakon v tem delu mogoče različno tolmačiti in bo zato najbrž še kar nekaj polemik. Je pa postopek imenovanja veleposlanikov zaupne narave, po predlogu vlade se bo moral Rupel še predstaviti odboru za zunanjo politiko (OZP) državnega zbora, država bo morala za kandidata pridobiti soglasje iz Avstrije, postopek pa se konča z odločitvijo predsednika države Danila Türka. Smo pa poročali, da se je predsednikov svetovalec za diplomatska vprašanja Dušan Snoj, ki ga je vlada že predlagala za veleposlanika na Madžarskem, poleti odpovedal kandidaturi, dokler ne bo jasno, ali po spremenjeni zakonodaji izpolnjuje pogoje. Snoj je bil nekoč veleposlanik v Moskvi, v času postopka pa zaposlen kot svetovalec za diplomatska vprašanja pri predsedniku, kar se mu - ker to ni zunanje ministrstvo - menda ne šteje v »potrebno delovno dobo«.
Z MZZ so včeraj sporočili, da pomislekov, ali zunanji minister izpolnjuje pogoje za veleposlanika, ne morejo komentirati, ker postopki imenovanja »v skladu z običaji v mednarodnih odnosih« niso javni. Po zakonu - kot smo v Delu že opozorili - ima minister tudi pravico vrniti se na delovno mesto, ki je po hierarhiji enako veleposlaniškemu, saj je položaj veleposlanika (v ZDA) zasedal, ko je leta 2000 prevzel funkcionarski položaj. Ministrstvo opozarja, da so tudi funkcionarji ministrstva - torej državni sekretarji in minister - po delovni knjižici formalno zaposleni na ministrstvu in se jim čas opravljanja funkcije zato všteva v čas, ki je po zakonu potreben za pridobitev naziva »pooblaščeni minister«, ta pa je pogoj za opravljanje veleposlaniške funkcije.
Iz sobotnega tiskanega Dela