IGM in inšpekcija trdita, da so v kamnolomu samo dovoljeni nenevarni odpadki, krajani imajo drugačne dokaze.

Zagorje – Kamnolom zagorske Industrije gradbenega materiala (IGM) Lipovški vrh, ki je v 80. letih med krajani zahteval celo smrtno žrtev, je že leta žarišče sporov med podjetjem, Občino Zagorje in krajani Mlinš ter Kolovrata.

Medtem ko krajani hranijo fotografije s posnetki domnevno nevarnih odpadkov (sodov z neznano vsebino), v IGM odlaganje nedovoljenih odpadkov zanikajo; tudi na okoljskem inšpektoratu zagotavljajo, da nimajo razlogov za ukrepanje. IGM je kamnolom pred leti oddal družbi NG Nizke gradnje iz Novega mesta, ki nadzira odlaganje materiala.

»Domnevamo, da podlage za ukrepanje ni zato, ker odpadke sproti zasipavajo, tako da je njihov izvor od daleč, samo s fotoaparati, težko dokazati, je pa na ta način mogoče videti zadeve, za katere bi človek težko trdil, da so primerne za sanacijo kamnoloma,« je za Delo povedal Drago Arh, krajan, ki skupaj s sokrajani Mlinš in Kolovrata že desetletje opozarja pristojne občinske in državne organe, da v kamnolomu IGM ni vse, kakor bi moralo biti.

Težavam z uničeno cesto skozi naselje in s prahom, ki ga na relaciji od kamnoloma do IGM povzročajo odprti kamioni, na kar je vodstvo IGM nekajkrat opozorilo tudi zagorsko občinsko vodstvo, se je zdaj pridružil nov problem – smrad.

Ta je še posebno neznosen v poletni vročini, krajani ga pripisujejo blatu iz več slovenskih čistilnih naprav, s katerim IGM, kakor zatrjuje direktor Emil Šabanovič, v skladu z okoljskim dovoljenjem in veljavnimi rudarskimi predpisi sanira kamnolom.

IGM na deponijo letno sprejme okrog 20.000 kubičnih metrov nenevarnih odpadkov s pripadajočimi evidenčnimi dokumenti, zagotavlja Šabanovič. Na seznamu odpadkov, ki jih sme IGM sprejeti, so poleg mulja iz čistilnih naprav med drugim gradbeni odpadki, ploščice, keramika, opeka, beton, porobeton, elektrofiltrski pepel, žlindra...

Krajani razmišljajo 
o zapori ceste in ovadbah

Krajani lahko povedo, da v Lipovškem vrhu končajo suhe frakcije blata iz Trbovelj, z Jesenic in Kopra. Pripovedujejo o modrih sodih z neznano vsebino, ki so jih posneli, in so domnevno rezultat šaleško-štajerske naveze in o drugih »nenavadnih« odpadkih, ki izginjajo pod plastmi zemlje. Tudi odcedne vode naj ne bi bile urejene, saj se stekajo v potok.

Nadzorna kamera ne deluje, kar je ob nedavni kraji ugotovila celo policija. Ker se niti po več sestankih z vodstvom IGM nič ne premakne, krajani Mlinš in Kolovrata razmišljajo, da bi v skrajnem primeru z živo zaporo preprečili tovornjakom dostop do kamnoloma in ovadili odgovorne na okoljskem inšpektoratu zaradi malomarnega opravljanja dela.

Dovoljenje za vnos 
in predelavo odpadkov

Inšpektor, ki je na lokaciji kamnoloma Lipovški vrh julija opravil dva inšpekcijska nadzora, kakor za Delo navajajo na Inšpektoratu republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), v kamnolomu IGM ni opazil nobene nepravilnosti. Nasprotno.

Ugotovil je, da ima zavezanec za sanacijo kamnoloma, ki jo izvaja na podlagi rudarskega projekta, pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za vnos in predelavo odpadkov z veljavnostjo do oktobra 2012, da vse v kamnolom pripeljane in prevzete odpadke obdelujejo in vgrajujejo v skladu z okoljskim dovoljenjem, da je nadzor nad ravnanjem z odpadki urejen glede na predpise, da opravljajo dovoz odpadkov ali umetno pripravljene zemljine v kamnolom samo določeni prevozniki, ki imajo omogočen dostop do kamnoloma, ki je sicer zaprt z avtomatsko zapornico, tako da je drugim, nepooblaščenim, dovoz onemogočen.

Na IRSOP zagotavljajo, ker IGM kamnolom sanira na podlagi rudarskega projekta, sanacijo ali pravilno ravnanje z odpadki nadzira tudi rudarska inšpekcija.

Toda inšpektorjeve navedbe o avtomatski zapornici postavlja na laž izjava, ki jo je za Delo dal direktor IGM Emil Šabanovič: »Zaradi zahtevnega terena in tehnične priprave montaža avtomatske zapornice in videonazdornega sistema nekoliko zaostaja.«

Delovati bosta začela predvidoma šele v dveh tednih. Sicer pa je Šabanovič za Delo zanikal namige o dvomljivih poslih z odpadki, rekoč, da odkar (ročno) zaklepajo zapornice, »takšno dogajanje ni mogoče«. Na vprašanje, ali je bilo torej mogoče pred tem, odgovora nismo dobili.

Švagan zahteval prekrivanje tovornjakov s ponjavami

Z vodstvom IGM se je zaradi kamionov, ki veliko prispevajo k povečanim emisijam PM 10 v Zagorju in zaradi domnevno spornih odpadkov v kamnolomu Lipovški vrh, sestal tudi župan Matjaž Švagan. Od IGM ali njegovih prevoznikov je ponovno zahteval, da kamione prekrijejo s ponjavami in da natančno upoštevajo okoljsko dovoljenje za kamnolom.

»IGM, čeprav zagorsko podjetje, ni izjema; od njega kakor od kogar koli drugega zahtevamo, da spoštuje okoljsko zakonodajo,« je povedal Švagan, ki bo vodstvo IGM povabil tudi na eno naslednji sej občinskega sveta.