Vedno pogosteje se sprašujemo, kdaj politiki in ostali akterji javnega življenja govorijo resnico in kdaj le-to prilagodijo svojim potrebam. Lažne novice oziroma fake news niso pogruntavščina
Donalda Trumpa. Tudi v Sloveniji predvsem politiki po svoje interpretirajo podatke ali pa jih celo povsem napačno prikažejo.
Tako v pogajanjih o minimalni plači kot tudi pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja tega ni manjkalo. Poiskali smo nekaj takšnih izjav, ki so jih v zadnjih tednih poudarjali sindikalisti, vlada in strokovnjaki, pa bodisi zameglijo bistvo problema ali pa so celo povsem napačne.
Ker se približujejo parlamentarne volitve, lahko pričakujemo vedno več prilagojenih podatkov. Že zdaj je zelo vroče v pogajanjih med sindikati javnega sektorja in vlado. Ko se bo tudi uradno začela volilna kampanja, pa bo vedno več tega tudi med političnimi strankami, ki bodo na eni strani hvalile svoje dosežke, včasih se bodo hvalile tudi z dosežki drugih, na drugi strani pa bodo seveda letele kritike. To pa pomeni zgolj še dodatno previdnost, ko boste poslušali ene in druge.
Lažne novice o minimalni plači
Infografika: Delo
❝ Znesek minimalne plače je bil določen, če se prav spomnim, leta 2009, od takrat se praktično valorizira. Lidija Jerkič v oddaji Tarča, 25. 1. 2018
Minimalna plača je bila prvič določena leta 2002 z zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač za obdobje 2002–2004. Nato je bil leta 2006 sprejet zakon o določitvi minimalne plače, ki ga je leta 2010 nadomestil zakon o minimalni plači. Minimalna plača je bila prvič določena leta 2003 in se je od takrat povišala za 77 odstotkov, kar je dvakrat več od rasti cen življenjskih potrebščin v tem obdobju. Leta 2010 se je minimalna plača sredi gospodarske krize z novim zakonom zvišala za 23 odstotkov. Od takrat se je minimalna plača (skupaj z letošnjim popravkom) zvišala za 14,8 odstotka, kar je tudi dvakrat več od inflacije v tem obdobju.
❝ 3-odstotni dvig stroškov za delodajalce (25 evrov neto več za delavce) ne more biti zlom za naše gospodarstvo – gre za 25.000 delavcev, 18 milijonov ali 0,21 odstotka več za plače v celotnem zasebnem sektorju.
Anja Kopač Mrak na twitterju, 19. 1. 2018
Težava minimalne plače ni v celotnem gospodarstvu, ampak v podjetjih, ki zaposlujejo ljudi z minimalno plačo, in pa davčna obremenitev minimalnih plač. Tudi sama ministrica je v oddaji Tarča ugotovila, da je največ zaposlenih z minimalno plačo v tekstilni industriji. Po podatkih statističnega urada pa še v gostinstvu in prehrambni industriji. Lahko sicer poteka debata o izločanju nedonosnih dejavnosti, a se moramo vedno ob tem vprašati, ali res hoče Slovenija ostati brez teh aktivnosti, denimo brez pekarstva, se pravi kruha. In seveda, ali je bolje, da so ljudje na cesti ali pa da imajo nizko plačo.
❝ Prispevki pri minimalni plači se plačajo od višje osnove zato, ker to zagotavlja dostojno pokojnino.
Anja Kopač Mrak v oddaji Tarča, 25. 1. 2018
Verjetno je ministrica za delo mislila na osnovo za izračun pokojnine. A to je zgolj teoretični izračun, saj slovenski pokojninski sistem v celoti sloni na socialnih transferjih. Plačani prispevki tako ne gredo v pokojninski sklad in tudi ne prinašajo višjih pokojnin ob upokojitvi. Država bi zagato lahko rešila tudi tako, da bi določila minimalno pokojnino, tistim z nizkimi plačami pa bi znižala prispevke in jim na ta način nekoliko izboljšala zelo slab socialni položaj.
Lažne novice o vlogi države v gospodarstvu
❝ Vlada je prodala visokotehnološko podjetje Fotona in na drugi strani odobrila 17 milijonov evrov subvencije za Magno z nizkotehnološko proizvodnjo.
Marko Kržan v oddaji Tarča, 25. 1. 2018
Zgolj opozarjamo, da Fotona še vedno obstaja in da ima zdaj več zaposlenih, kot jih je imela v času državnega lastništva podjetja. Prodaja podjetij ne pomeni, da ta podjetja Slovenija izgubi. Prav obratno.
❝ V letu 2016 je bilo izplačanih 350 milijonov evrov državnih pomoči podjetjem.
Marko Kržan v oddaji Tarča, 25. 1. 2018
Dejansko so podjetja predlani prejela okoli 40 milijonov evrov subvencij. Podatki biltena ministrstva za finance kažejo, da je bilo leta 2016 skupno izplačanih za 397 milijonov evrov subvencij, pri čemer pa je bilo 92 milijonov evrov subvencij izplačanih javnim podjetjem za opravljanje javnih del. Od 305 milijonov evrov subvencij, izplačanim privatnim podjetnikom in posameznikom, pa je bilo kar 239 milijonov evrov kompleksnih subvencij kmetijstvu, ki se financirajo iz evropskega proračuna.
❝ Prva Janševa vlada je radikalno znižala davek na dobiček podjetij, odpravila je v celoti davek na izplačane plače. V naslednjem letu je rast produktivnosti padla za polovico. In potem smo imeli krizo in državo, ki je bila brez rezerv, da bi krizo preživela.
Marko Kržan v oddaji Tarča, 25. 1. 2018
Kljub znižanju davčnih stopenj davka od dohodka pravnih oseb in odpravi davka na izplačane plače so se tako leta 2007 kot tudi še leta 2008 povečali prilivi vseh davkov.
Produktivnost dela se je po podatkih Statističnega urada RS leta 2006 zvišala za 7,3 odstotka, leta 2007 pa za 7 odstotkov. Znižanje davkov tako ni zmanjšalo produktivnosti. Se pa je močno povečala zaposlenost v gospodarstvu. Število delovno aktivnih je leta 2006 zraslo za 2,5 odstotka, leta 2007 pa 5,7 odstotka.
Tudi javnofinančni primanjkljaj se je močno zmanjšal in bil leta 2008 skoraj izravnan.
Lažne novice o strošku dela javnega sektorja
Infografika: Delo
❝ Obstaja utemeljen strah, da bi z razpadom enotnega plačnega sistema, k čemur očitno teži vlada, onemogočila tudi odpravo tistih varčevalnih ukrepov, ki so neposredno povezani z enotnim plačnim sistemom, kar zlasti velja za 8-odstotno znižanje plač iz leta 2012.
Jakob Počivavšek na spletni strani Pergama, 15. 1. 2018
Dejansko skoraj nihče v javnem sektorju ni doživel takšnega znižanja plače. Z varčevalnimi ukrepi so se sicer res osnovne plače linearno znižale za osem odstotkov, kar pa je takratna vlada »kompenzirala« s takojšno odpravo plačnih nesorazmerij in v letih 2013 in 2014 še z izplačilom razlike v plači zaradi odprave nesorazmerij v osnovnih plačah. Po podatkih statističnega urada se je povprečna plača v javnem sektorju leta 2012 znižala za 0,88 odstotka, leto zatem pa še za 1,25 odstotka. Skupni učinek je tako okoli 2,1 odstotka.
❝ Ob tem pa poudarjamo, da so bili stroški dela v javnem sektorju zaradi varčevalnih ukrepov od leta 2012 za več kot 2,5 milijarde evrov nižji, kot bi bili v primeru, da varčevalnih ukrepov na račun prejemkov zaposlenih v javnem sektorju ne bi bilo.
Jakob Počivavšek na spletni strani Pergama, 15. 1. 2018
Podatki ministrstva za finance kažejo, da se je masa plač v javnem sektorju leta 2013 znižala za dva odstotka oziroma 71 milijonov evrov. To je skupni učinek vseh varčevalnih ukrepov na področju javnih plač, vključno z omejevanjem zaposlovanja. Ob tem še dodajmo, da je strošek dela v javnem sektorju leta 2013 znašal 3,6 milijarde evrov. Omenjeni 2,5 milijarde evrov nižji strošek dela je tako povsem nerealen, saj bi pomenil, da so javnim uslužbencem odvzeli dve tretjini plače. In tudi če strošek porazdelimo na pet let, bi to še vedno pomenilo 14-odstotno znižanje plač javnih uslužbencev, kar pa se ni zgodilo.
Tiskane izdaje
